mag. Bojana Cvahte, Urad varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic se pri svojem delu pogosto srečuje s širšo problematike zaposlovanja in ohranjanjem delovnih mest starejših delavcev, pa tudi z težavami ob njihovem ponovnem vključevanju v zaposlitev. Ugotavljamo, da delodajalci neradi ohranjajo v zaposlitvi starejšo osebo in jo želijo čimprej nadomestili z mlajšo. V naši družbi prevladuje negativni stereotip o starejših delavcih, ki da so bolni, manj izobraženi in se slabše prilagajajo novim izzivom. Delodajalci se večinoma ne zavedajo izgube znanj in veščin, ki nastajajo z prezgodnjim odhodom starejših delavcev s trga delovne sile. Takšno ravnanje pa že lahko pomeni diskriminacijo in s tem kršenje človekovih pravic.

Raziskave kažejo, da se v EU in v Sloveniji delovna sila stara in se bo ta trend še nadaljeval. Zato se je s tem problemom potrebno soočiti takoj in pristopiti k oblikovanju aktivnosti in ukrepov za usposabljanje in treniranje starejših delavcev za nove delovne izzive, za njihovo motivacijo in vztrajanje v delovnem procesu. Potrebno je izvajati pritiske na delodajalce, da bi le-ti skrbeli za starajočo se delovno silo. Dosledno je potrebno spoštovati ergonomičnost pristopa pri reševanju problema zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest za starejše delavce, kar pomeni, da moramo posvetiti več časa raziskovanju človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznemu prilaganju delovnih obremenitev. Zato je permanentno izobraževanje ali treniranje, kot običajno to poimenujejo v EU, eden od temeljnih ciljev kvalitetne zaposlitvene politike. Ravnanje s človeškimi viri postaja tako za sodoben management pomemben strokovni in družbeni izziv....

Iz obširnega predavanja, ki sem ga pripravila na temo >Položaj starejših oseb na trgu delovne sile<, bom ob tej priložnosti povzela le nekaj poudarkov.

Vemo, da je pred Evropsko skupnostjo je torej eden najtrših problemov do sedaj, to je vpliv starajoče se populacije na zaposlovanje in trg delovne sile. Zaradi številnih socialnih posledic, ob nedopustnosti diskriminacije glede na starost, so v EU v zadnjih letih sprejeli več resolucij in deklaracij, ki predlagajo nacionalnim vladam, da sprejmejo posebne ukrepe, socialnim partnerjem pa, da med delodajalci povečajo zavedanje o posledicah, ki spremljajo pričakovano porast števila starejših ljudi. Cilj je reintegracija starejših nezaposlenih delavcev, odstranjevanje pravnih ovir v zaposlovanju starejših delavcev in ohranjanje delovnih mest starejših delavcev.

V večini držav se tako pojavljata dva spremljajoča se faktorja - rastoči državni primanjkljaj in starajoča se populacija, ki sta zaskrbela države UE in prisilila nekatere delodajalce, da premislijo o svojih pristopih k starejšim delavcem. Izpostavili so pet elementov - investiranje v človeški potencial, preprečevanje izpada znanja, maksimiziranje potencialov, iskanje odgovorov na demografske spremembe in promoviranje različnosti , ki so pomembni tako za delodajalce, kot za starejše delavce. Nujna je vključitev sindikatov, ki mora temeljiti na socialni pravičnosti, zmanjševanju zgodnjega izstopa iz dela in medgeneracijski solidarnosti.

Že aprila 1994 je Evropska fondacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev dala pobudo za izdelavo evropskega projekta z naslovom Premagovanje starostnih ovir in možnosti za okrepitev pri delu in učenje (treniranje). Rešitev problema so videli v programih za reševanje problema starejših delavcev (Combating age barrriers in employment) po vzoru sedmih evropskih držav Evropske Unije (Italija, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Belgija in Grčija). Raziskave dokumentirajo in analizirajo starostne ovire pri zaposlovanju, skupaj s primeri ukrepov za boljše delo managerjev s starejšimi delavci, tako v privatnem kot v javnem sektorju. Poudarek je na pobudah za ohranjanje dela, reintegraciji in ponovni usposobitvi starejših delavcev za delo in ne na upokojevanju in odhodu teh delavcev s trga delovne sile.

Ukrepi namenjeni starajoči se delovni sili so torej neizbežni. Glavni akterji morajo postati osveščeni delodajalci, ki ob pomoči države, lokalnih oblasti, sindikatov, zaposlitvenih agencij in nevladnih organizacij v svojih delovnih okoljih sprejemajo takšne ukrepe, ki bodo omogočali permanentno izobraževanje in trening starejših delavcev z namenom njihove integracije in reintegracije v nove delovne procese. Nujna je široka zastavljena akcija za oblikovanje novih fleksibilnih delovnih možnosti za starejše delavce. Posebno pozornost je potrebno nameniti promociji starejših delavcev in preprečevanju njihove diskriminacije na trgu delovne sile. Prav tako raziskave kažejo, da se niti delodajalci, niti sindikati, niti vlade, niti starejši delavci, pa tudi civilna družba, še ne zavedajo dovolj, kako pomembno dejstvo postaja skrb za starajočo se delovno silo. S prezgodnim odhodom starejše delovne sile s trga dela se pojavijo nepremostljivi problemi preobremenitve vladnih proračunov zaradi izdatkov za pokojninske, oziroma socialne transferje. Po drugi strani pa prihaja do izgube pomembnih znanj in veščin, do novih družbenih - psihosocialnih problemov zaradi izključitve velikega števila še aktivnega dela prebivalstva iz delovnih procesov, pa tudi do predvidenega postopnega soočanja s pomanjkanjem delovne sile.