Jože Gornik
podpredsednik MSS za socialne zadeve

Uvod:

Mladinski svet Slovenije je krovna organizacija organizirane mladine v Sloveniji. Njegov glavni namen je zastopništvo mladinskih organizacij v odnosu do države in mednarodno zastopanje slovenske mladine v Evropskem mladinskem forumu.

Temeljni namen MSS je zagotavljanje sistemskih rešitev za delovanje mladih v Sloveniji. V MSS zagovarjamo neformalno izobraževanje in prostovoljstvo mladih, kot način pridobivanja znanj in izkušenj za življenje.

Za doseganje večjega efekta sožitja, potrebujemo doseči boljše sodelovanje med generacijami, ki pelje v izmenjavo izkušenj med generacijami in predvsem nabiranje izkušenj za mlajšo generacijo.

Problem:

Osnovni problem zgornjega naslova: >Mladi za sožitje in soodvisnost generacij< je v sprejemanju drugačnosti. Biti star za mladega pomeni: obremenitev s spomini, kako je bilo včasih in zakaj danes ni več tako. Nasprotno odrasli v mladih vidijo revolucionarje, razbijače in konkurenco na delovnih mestih etc. V našem sobivanju ne najdemo sožitja in bogatenja ob izkušnji drugega. Zaradi tega smo drug drugemu odtujeni.

Drugi problem je nadaljevanje prvega in sicer nastopi pomanjkanje kontakta med predstavniki posameznih generacij. Po eni strani je to posledica hitrega razvoja, novih medijev in načina življenja, ki mlade vse bolj ločuje od drugih, ker se lažje prilagajajo in imajo boljše pogoje življenja.

Socialno gledano nastopi ta težava zaradi tega, ker v istem stanovanju kar naenkrat niso več predstavniki treh generacij, ampak samo ene ali dveh. Tipične velike kmečke družine se umikajo modernemu stilu majhnih družin, v mestih, kjer ni prostora za stik vnukov in dedkov.

Tretja težava, ki jo zaznavamo, je pomanjkljiv model vzgoje mladih, ker se sicer velikokrat učimo drugačnosti in strpnosti, prepogosto pa govorimo le o rasnih razlikah, etični pripadnosti, narodni in verski pripadnosti, pozabljamo pa ravno na element med-generacijskih razlik. Mladi bi morali spoznati, da se s starostjo zgodijo določene spremembe in zaradi tega bi morali veliko bolje poznati starost, da bi se bolje razumeli z drugimi generacijami.

Potrebno se je zavedati, da je del zgoraj navedenih težav posledica razvojnih značilnosti mladostnikov in zaradi tega bi morala biti druga generacija most med prvima dvema.

Rešitev:

Mladi se vedno sprašujemo, kaj lahko odrasli naredijo za nas in zakaj ne naredijo več. Nihče pa se ne vpraša, kako nam lahko pomagajo izkušnje in znanje naših dedkov in babic pri reševanju naših težav.

Možnost zbliževanje mladih in starejših bi bila v osveščanju obeh generacij o različnostih med njima, o možnostih prenosa izkušenj in dobrih praks in o možnem sodelovanju v obeh smereh.

Težave v iskanju kontakta med generacijami se ne more premagati s spremembo družbene situacije, temveč z novimi metodami sodelovanja. Le te ne smejo temeljiti na prisili ali velikem korakem na začetku, temveč na postopnosti približevanja. Dober primer za to je prostovoljno delo kakšnega upokojenca v mladinskem centru kot mojstra za vse ali prostovoljno delo mladih v domu za ostarele.

Pasivnost na obeh straneh se premaga z novimi izzivi, ki jih mora družba sprejeti na politični ravni in podpreti takšne aktivnosti. Dejanska rešitev so med-generacijski tabori, ki delujejo na sodelovanju več generacij v določenem časovnem obdobju.

Najtežje je doseči pravilno vzgojo mladih, ker bi morali tukaj komplementarno delovati naslednji dejavniki: družina, šola, vrstniki in neformalno okolje. Vsi štirje dejavniki so med seboj prepleteni in bi morali zaradi tega otroku ponujati enake modele obnašanja. Če se otrok od vrstnikov uči drugih vzorcev obnašanja kot jih je navajen od doma, ima težave s prilagajanjem na okolje. V vzgojo bi bilo potrebno vnesti elemente solidarnosti, sočutja, sprejemanje drugačnosti(starejših), nudenje pomoči in prostovoljno delo kot način pridobivanja izkušenj na medgeneracijskem področju. Prostovoljno delo pomeni pridobivanje izkušenj, ki jih ne moreš pridobiti v nobeni šoli in ki ti ostanejo za vse življenje. To je več vredno kot vsi izgovori, da ni dovolj časa za te stvari, ker se je še toliko za naučit.

Vedno večji poudarek je potrebno dajati na promocijo prostovoljstva in na kvaliteto prostovoljnega dela. Le-to lahko pomaga pri zbliževanju generacij in posledično pomaga tudi pri sožitju generacij. Projekt PROSTOVOLJEC/PROSTOVOLJKA LETA je že eden izmed projektov, ki pomagajo k temu.

Izkušnje in znanje EU nam lahko pomagajo le, če se bomo znali sami prilagoditi in izbrati najboljše primere dobre prakse za naše razmere ali pa če bomo znali pridobiti sredstva iz razpisov EU.

Teorija vedno ostaja zapisana v knjigah, priložnost zamujena pa ne vrne se nobena!