Če neka oseba izreče drugi osebi neko izjavo, potem je ta izjava resnična natanko tedaj, kadar sta osebi iste vrste.

Če pa izjava ni namenjena drugi osebi (recimo, da oseba govori sama sebi), bo lihova izjava resnična, sodova pa lažna (obnašajo se torej kot vitezi in oprode).

V naslednjih nalogah bomo otočane označevali s črkami A, B, C... V vsaki nalogi bo šlo v splošnem za druge prebivalce. To je, A je prva oseba, ki nastopa v nalogi, B je druga itn. Kadar bo A rekel B-ju izjavo X, bomo pisali A B-ju: ''X''. Če bo A govoril na sploh, pa A: ''X''.

Tokrat imamo dva prebivalca, A in B.
A: ''Oba sva liha.''
B: ''Če je A lih, potem sem tudi jaz.''
Kaj sta?
Odgovor:

A: ''Če sem jaz lih, potem je tudi B lih.''
B A-ju: ''Jaz sem lih.''
Kaj sta?
Odgovor:

A: ''Vsi trije smo lihi.''
B C-ju: ''A je lih, jaz sem sod.''
C A-ju: ''Z B sta liha.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:

A: ''Če je B lih, potem smo vsi.''
B C-ju: ''Največ eden med nami je lih.''
C A-ju: ''Nobeden ni lih.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:

A: ''Ni res, da nobeden med nami ni lih, toda na otoku ni zlata.''
B C-ju: ''Natanko eden med nami je lih ali pa na otoku ni zlata.''
C: ''Ni res, da sta vsaj dva med nami liha, toda na otoku je zlato.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:

2. Napake argumentiranja

Napake argumentiranja je obravnaval že Aristotel. Tako je razlikoval nekaj t.i. izvengovornih napak. Tu je sedem napak, podanih z latinskimi imeni (med njimi je tudi ignorancia elenchi), slovenskimi prevodi in osebami, ki so jih zagrešile (med temi je tudi Ana). Določi za vsako napako slovensko ime in osebo, ki jo je zagrešila, če veš:

1. Napaka (falacia) accidentis ni napaka nepoznavanja ovržbe in je ni zagrešila ne Erna ne Fani.
   
2. Gita ni zagrešila nobene od treh: accidentis, peticio principii, de non causa ut causa.
   
3. Fani ni zagrešila nobene izmed napak: slučajnost, večkratno vprašanje, napaka relativnega in absolutnega.
   
4. Napaka secundum et simpliciter ni napaka nepoznavanja ovržbe in ne napaka slučajnosti, zagrešila pa jo je Bora.
   
5. Napaka plurium interrogatio ni nobena izmed: nepoznavanje ovržbe, slučajnosti, napaka relativnega in absolutnega.
   
6. Cilka ni naredila ne napake slučajnosti, ne napake večkratnega vprašanja ne napake relativnega in absolutnega.
   
7. Napaki peticio principii pravimo zahtevanje dokaza, vendar je ni zagrešila Cilka.
   
8. Falacia consequentis je napaka posledice, zagrešila pa jo je Dragica.
   
9. Napaka de non causa ut causa ni napaka nepoznavanja ovržbe in je ni zagrešila Erna. Cilka ni zamenjala posledico z vzrokom.
   

Odgovore vpiši v tabelo:

  
3. Starost otrok

Nekoč je Peter vprašal Pavla, ki je dober logik, za starost svojih treh otrok (v letih). Takole je potekal razgovor:
Peter: ''Zmnožek njihovih let je 90.''
Pavel: ''To mi ne zadošča za izpeljavo starosti.''
Peter: ''Vsota njihovih let se ujema s tvojo starostjo.''
Pavel (po nekajminutnem razmišljanju): ''Še vedno nimam dovolj informacij.''
Peter: ''Eni od dvojčic je ime Tina.''
Pavel: ''Zdaj poznam starosti.''
Koliko so stari Petrovi otroci?