 |
1. Otok
lihov in sodov
Nekje leži majhen otok, na katerem živijo ljudje dveh vrst, lihi
in sodi. Za pogovor med otočani veljata naslednji pravili:
Če neka oseba izreče drugi osebi neko izjavo, potem je ta izjava
resnična natanko tedaj, kadar sta osebi iste vrste.
Če pa izjava ni namenjena drugi osebi (recimo, da oseba govori
sama sebi), bo lihova izjava resnična, sodova pa lažna (obnašajo
se torej kot vitezi in oprode).
V naslednjih nalogah bomo otočane označevali s črkami A,
B, C... V vsaki nalogi bo šlo v splošnem za druge
prebivalce. To je, A je prva oseba, ki nastopa v nalogi,
B je druga itn. Kadar bo A rekel B-ju izjavo
X, bomo pisali A B-ju: ''X''.
Če bo A govoril na sploh, pa A: ''X''.
Tokrat imamo dva prebivalca, A in B.
A: ''Ni res, da je vsaj eden od naju lih.''
B A-ju: ''Ti si lih.''
Kaj sta?
Odgovor:
V naslednjih nalogah nastopajo po trije otočani, ki jih označujemo
A, B in C.
A: ''Z B sva liha in C je sod.''
B C-ju: ''A je lih in jaz sem sod.''
C A-ju: ''B je sod.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:
A:
''Vsi smo lihi.''
B C-ju: ''Nobeden med nami ni lih.''
C A-ju: ''Vsaj dva med nami sta liha.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:
A
B-ju: ''Vsi smo lihi.''
B: ''Ni res, da nobeden med nami ni lih.''
C A-ju: ''Vsaj dva med nami sta liha.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:
Zdaj je vprašanje še, ali je na otoku zlato.
A
B-ju: ''Če je na otoku zlato, potem smo vsi lihi.''
B: ''Natanko eden med nami je lih, če in samo če sem jaz
sod.''
C A-ju: ''Če sta vsaj dva liha, potem si ti sod.''
Kaj lahko sklepamo?
Odgovor:
2.
Posebne napake sklepanja
Napake pri sklepanju so obravnavali že Grki. Tu imamo sedem napak
z latinskimi imeni (med njimi je tudi quaternio terminorum).
Določi jim slovenska imena in osebo, ki je napako zagrešila (med
temi je tudi Feli). Vemo:
-
Napaka non distributus medius je napaka neporazdeljenega
srednjega termina. Ni pa je zagrešila ne Draga ne Helena.
-
Ana ni zagrešila nobene od teh treh napak: non distributus
medius, inductio per enumeracionem simplicem, post
hoc, ergo propter hoc.
-
Draga ni zagrešila ne napake enostavnega naštevanja ne
učetverjenja pojmov in ne prehitrega posploševanja.
- Enostavnega
naštevanja ni zagrešila ne Branka ne Gabi in ne Helena.
- Učetverjenja
pojmov ni zagrešila ne Branka in ne Helena.
- Prehitrega
posploševanja ni zagrešila ne Branka ne Ana.
- Falacia
(napaka) post hoc, ergo propter hoc je napaka potem,
torej zato, vendar je ni zagrešila Draga.
-
Cvetka je zagrešila napako nedopustne razširitve, ki
pa ni iductio per enumerationem simplicem.
-
Ana ni napravila napake enostavnega naštevanja ne napake
illicitus processus.
- Falacia
disjunctionis je napaka nepopolne razmejitve. Gabi
je zagrešila napako fictae universalitatis.
Odgovore
vpiši v tabelo:
| Latinski
izraz |
slovenski
izraz
|
napako
je napravila |
| quaternio
terminorum |
|
|
| non
distributus medius |
|
|
| illicitus
processus |
|
|
| disjunctionis
|
|
|
| inductio
per enumeracionem simplicem |
|
|
| fictae
universalitatis |
|
|
| post
hoc, ergo propter hoc |
|
|
3. Starost otrok
Nekoč je Peter vprašal Pavla, ki je dober logik, za starost svojih
štirih otrok (v letih). Takole je potekal razgovor:
Peter: ''Zmnožek njihovih let je 79, 80 ali 81.''
Pavel: ''To mi ne pomaga veliko za izpeljavo starosti.''
Peter: ''Vsota njihovih let se ujema s tvojo starostjo.''
Pavel (po nekajminutnem razmišljanju): ''\4e vedno nimam dovolj
informacij.''
Peter: ''Lani se ni rodil nobeden.''
Pavel: ''Zdaj poznam starosti.''
Koliko so stari Petrovi otroci?
|
