|
Miha Perme, Danijel Stojko
MOTIVI IN RAZLIKE V MOTIVIH PRI REKREATIVNIH TEKAČIH
Mentor: Matjaž Plesec
ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana
Raziskovalno delo obravnava motive in razlike v motivih pri nekaterih
socialno-demografskih spremenljivkah (spol, starostna skupina,
izobrazbena skupina in kraj bivanja) ter poizkuša odgovoriti na
vprašanje, zakaj se ljudje redno ukvarjajo z rekreativnim tekom.
Motivi, ki so bili podani na anketnem vprašalniku so naslednji:
tek me sprošča in umirja,s tekom krepim svoj organizem ker uživam
v njem, ker je cenovno dostopen, da bi shujšal. da bi postal,
da se dokazujem pred drugimi,ker nisem zadovoljen s svojim izgledom,ker
rad tečem v naravi, ker rad tekmujem. Anketiranci so s pomočjo
petstopenjske Likertove lestvice ovrednotili pomen teh motivov.
Delo tudi razkriva glavni razlog rekreativnih tekačev za redno
ukvarjanje s tekom, ki so jih tekači sami napisali. Rezultati
obdelave podatkov (podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega
vprašalnika, anketiranih je bilo 104 naključno izbranih tekačev
na 7. Ljubljanskem maratonu) so pokazali, da je najpomembnejši
motiv rekreativnih tekačev fizično zdravje. Statistično značilne
razlike so se pokazale po spolu (ker mi je cenovno dostopen in
da se dokazujem pred drugimi), starostni skupini (s tekom krepim
svoj organizem in da sem bolj učinkovit na delovnem mestu), po
izobrazbi (da sem bolj učinkovit na delovnem mestu) ter po kraju
bivanja (ker nisem zadovoljen z svojim izgledom).
Marko Lovec
(A)SOCIALNO ŽIVLJENJE MLADOSTNIKA POSTINDUSTRIJSKE DOBE OZIROMA
KAKO JE SODOBEN MEDIJ SPREMENIL SUBJEKT MLADEGA ČLOVEKA
Mentorica: Janina Curk
II. gimnazija Maribor
Povprečen mladostnik danes med zmedo dražljajev znotraj urbanega
okolja, obremenjen z instrumentaliziranim vsakdanjikom, tehniko,
pod vplivom pritiskov in tekmovalnosti s katero ga silijo k delu,
v krizi identitete vidi sebe kot odraslega zgolj v podobi ikone
iz reklam, ki ima denar, moč, ki jemlje ženske in ob katerem drugih
preprosto več ni. 13 od 15-ih hipotez, ki v okviru raziskave obravnavajo
problematiko odnosov, vrednot in dejavnosti, je potrdilo da starši
zanj več nimajo časa. Da se v družbi vrstnikov vedno pogosteje
počuti neprijetno. O ljubezni, prijateljstvu in življenju pa ga
učijo pornografija, reklame ter akcijski filmi. Kot posledico
tega si socialni odnos, to, kar nas dela ljudi, mladi brez pravega
modela interpretirajo popolnoma napačno in povprečen najstnik
se pri ohranjanju osnovnih družbenih ter vzpostavljanju intimnih
stikov vedno pogosteje znajde v težavah. Kompleksno raziskovalno
delo s področja socialne psihologije tako na eni strani zaokroža
na pregleden in poljuden način predstavljeno znanstveno ozadje
človeške socialnosti in vplivov na naše doživljanje, delovanje
ter na drugi z oprijemljivo raziskavo, opravljeno na populaciji
ene izmed mariborskih gimnazij dokazuje, da iz podobe sveta in
družbe, kakršna je v glavah mlade generacije, pojem socialnosti
v širšem pomenu izrinja pojem samodokazovanja v kolesju kapitalizima.
Matej Kerin, Tilen Prinčič
VOLITVE IN MATURANTJE
Mentorica: Mirjam Erce
Škofijska klasična gimnazija Šentvid
Za današnji čas, ki mu nekateri pravijo tudi doba tehnološkega
napredka, je gotovo značilen tudi izjemen razvoj vseh vrst medijev.
Zaradi različnih okoliščin in različnega dojemanja sveta vsakega
posameznika imajo le-ti določen vpliv, ki ga v znanosti ni mogoče
natančno definirati. V naši raziskovalni nalogi smo se osredotočili
na vpliv volilne kampanje na novega volivca, maturanta. V ta namen
smo izvedli obsežnejšo anketo med maturanti petih gimnazij po
celi Sloveniji; rešilo jo je 259 dijakov. Na podlagi poznavanja
aktualnega političnega dogajanja, časa, ki ga maturant posveti
sledenju kampanje ter kritične ocene kandidatov smo želeli ugotoviti,
kateri mediji so bistveni nosilci predvolilne kampanje kot take.
Rezultati so nam pokazali, da je kampanji redno sledilo zelo malo
maturantov. Za najbolj efektivne medije so se izkazali plakati,
saj imajo učinek tudi, če se volivec ne poglobi vanje. Anketiranci
so kampanji občasno sledili še po televiziji, redko pa po radiu
in na medmrežju. Vprašani so se o kampanji največ pogovarjali
v krogu najbližjih (s prijatelji in z domačimi). Najbolj so upoštevali
mnenje domačih, nato prijateljev. Volilna kampanja je prepričala
le 16 % vprašanih, mnenje pa spremenila 8 anketirancem, kar pomeni,
da ima neposredno na vprašane zelo majhen vpliv.
Katarina Tominšek, Janez Šebenik
UČNE NAVADE MLADOSTNIKOV
Mentorica: Mirjam Erce
Škofijska klasična gimnazija Šentvid
Vsak od nas se v svojem življenju uči. Nekdo bolj, drug manj uspešno.
V najini anketi, v kateri je sodelovalo 98 učencev na različnih
nivojih naših učnih ustanov (osnovnošolci, dijaki, učenci strokovnih
šol in študentje) sva hotela ugotoviti, kako se le-ti učijo. Zavedava
se, da je bilo na tem področju opravljenega že ogromno raziskovalnega
dela, vendar sva se za to odločila, ker bova rezultate razlagala
kot dva, ki se na učenje dobro spoznata in vesta kako se učne
navade odnesejo v praksi. Upava, da bodo najini rezultati pomagali
drugim in jim v pomoč in smerokaz kdaj, kje in kako se učiti.
Tina Oblak, Veronika Rupnik
ODNOS MLADIH (dijakov G.J.V. Idrija) DO OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI
-CEREBRALNA PARALIZA IN DOWNOV SINDROM
Mentorica: Cveta Tratnik
Gimnazija Jurija Vege Idrija
Z raziskovalno nalogo smo ugotovili, da dijaki
G.J.V. Idrija razmeroma slabo poznajo motnji in osebe s cerebralno
paralizo in Downovim sindromom ter njihove potrebe. Do oseb z
omenjenima motnjama doživljajo zelo različna čustva, tako pozitivna
kot negativna. Izkušnje, ki jih imajo dijaki, močno vplivajo na
oblikovanje pozitivnih čustev do oseb s cerebralno paralizo in
Downivim sindromom. To je razlog, da menimo, da bi morali dijakom
v izobraževalnem procesu omogočiti, da spoznajo osebe z različnimi
posebnimi potrebami. Velika večina dijakov meni, da bi takšne
osebe morali bolj sprejeti medse. Za razliko od splošnega prepričanja
o mladih je naša raziskava pokazala, da so dijaki pripravljeni
za osebe, ki nimajo enakih možnosti, marsikaj storiti. Večina
dijakov je pripravljena del svojega prostega časa nameniti druženju
in pomoči osebam, ki imajo posebne potrebe - v našem primeru cerebralno
paralizo in Downov sindrom. Predlagamo, da se dijakom to tudi
v praksi omogoči, npr. kot oblika prostovoljnega socialnega dela.
Vesna Jurkič, Monika Triller, Polona Vehovec
NASILJE V ŠOLI
Mentorica: Ljubomira Jazbec
Ekonomska šola Kranj
V našem času se nasilje pojavlja že skoraj na vsakem koraku, tako
se otroci z njim seznanijo že zelo zgodaj, saj je prisoten tako
v vrtcih, šolah, kot tudi na ulicah ter televiziji. Nekateri zato
mislijo, da je nasilje normalen del odraščanja, s katerim se moramo
sprijazniti ter ga prestati.
Z našo raziskovalno nalogo smo želele raziskati nasilje v šoli,
njegovo razširjenost in posledice. Ugotovile smo, da se v šolah
odvija veliko vrst nasilja, kot je trpinčenje, opravljanje, spolno
nadlegovanje, pretepi, ustrahovanje, .... Med nasilneži in njihovimi
žrtvami je po raziskavah več fantov kot deklet. Za fantovsko nasilje
je značilno predvsem fizično obračunavanje, medtem ko so dekliške
oblike nasilja bolj prikrite. Dekleta opravljajo, izobčijo vrstnico
iz skupine itd.. Žrtvam nasilja redko kdaj vrstniki priskočijo
na pomoč, saj se tudi sami bojijo nasilnežev. Vendar pa v šolah
dijaki niso nasilni le do sovrstnikov, ampak tudi do učiteljev.
Pogosto so učitelji ob nasilju med učenci povsem nemočni. Prav
tako nemočni pa so tudi učenci, kadar je do njih nasilen učitelj.
Ponavadi žrtve molčijo, dokler ne postane stanje nevzdržno. Šole
v takih primerih ponavadi ukrepajo s sankcijami, kot je izključitev.
Vendar pa problem nasilja s tem še ni rešen. Nasilna oseba mora
naprej poiskati pomoč, kar pa je ponavadi šele začetek. Raziskovalna
naloga je tako sestavljena iz teoretičnega dela, kjer je natančno
definirano nasilje in iz empiričnega dela, kjer so zapisani rezultati
anket, intervjuja. Vsi vemo, da nasilje ni prava rešitev, zato
je dobro, da ga raziskujemo ter odkrivamo, saj se bomo le tako
lahko uspešno borili proti agresivnosti.
Sabina Martinčič
MLADI IN POČITNIŠKO DELO
Mentorica: Milena Golob
Gimnazija Celje-center
Opravljanje počitniškega dela je možnost, da si
mladi pridobijo delovne navade, da spoznajo prednosti in slabosti
opravljanja določenega dela, da so odgovorni za svoje delo in
da za delo, ki ga opravljajo, zaslužijo svoj denar. Ker tudi sama
delam med poletnimi počitnicami, včasih tudi med šolskim letom,
sem se odločila, da o opravljanju počitniškega dela izdelam raziskovalno
nalogo, s katero bom raziskala delovne navade celjskih dijakov
4. letnika. Najprej sem si postavila cilje raziskave in hipoteze,
nato pa sem se lotila sestavljanja anketnega vprašalnika za dijake.
Zastavila sem jim takšna vprašanja, da sem dobila podatke o pogostosti
opravljanja počitniškega dela dijakov, o vzrokih, o izkušnjah
dijakov z opravljanjem počitniškega dela, kako si dijaki priskrbijo
delo ter koliko povprečno zaslužijo na uro. Anketiranih je bilo
486 celjskih dijakov 4. letnika, 269 gimnazijcev in 217 dijakov
poklicnih šol. Sestavila sem tudi intervju, s katerim sem intervjuvala
4 predstavnike štirih celjskih študentskih servisov.Zanimala me
je predvsem vloga celjskih študentskih servisov pri izvedbi organizacije
počitniškega dela in kakšna dela najpogosteje nudijo dijakom.
Ko sem vse podatke obdelala, sem ugotovila, da večina dijakov
med poletnimi počitnicami dela maksimalno do enega meseca, nekateri
dijaki pa delajo tudi med šolskim letom, predvsem z razlogom,
da bi zaslužili svoj denar. Fantje opravljajo predvsem dela v
proizvodnji ter ostala lažja fizična dela, dekleta pa pogosteje
opravljajo pisarniška dela, dela v domu za ostarele in ostalih
zdravstvenih ustanovah. Večina dijakov ima dobre izkušnje z opravljanjem
počitniškega dela, ostali pa kot slabe izkušnje navajajo predvsem
probleme z izplačevanjem zaslužka in prezahtevnost dela. Rezultati
intervjujev pa so pokazali, da je glavna vloga študentskih servisov,
da dijakom in študentom posredujejo informacije o prostih delih.
Najpogostejša dela, ki jih nudijo celjski študentski servisi so
dela v proizvodnji, strežba, lažja dela v pisarni in lažja fizična
dela.
Lorena Kolonić
VPLIV IN PRILJUBLJENOST BARV
Mentorica: Marija Kuster Kortnik
ŠC Velenje, Šola za storitvene dejavnosti
Narava nas je obdarila z barvami, ki preplavljajo našo dušo in
telo, ter nam dovajajo življenjsko pomembno energijo. Čeprav se
vsak dan srečujem z barvami, sem v dilemi, kako bi jih uporabljala,
določala njihovo skladnost in nasprotnost ali kakšne barve naj
bo določena stvar. Barve lahko vpeljemo v svoje življenje na več
načinov. Če poznamo pomen barv ter to, kako vplivajo na duševno
in telesno počutje, znamo izbrati prave odtenke za oblačila, stene,
pohištvo, rože. Moja najbolj priljubljena barva je modra in takšne
barve je tudi večina mojih oblačil. Opazila sem, da modra barva
spada med najbolj priljubljene in zanimalo me je, če je ta hipoteza
pravilna. Za njeno potrditev sem si pomagala z različnimi metodami.
Odločila sem se, da raziščem priljubljenost barv različnih starostnih
skupin, kot so otroci, mladostniki, odrasli in starejši. Zanimalo
me je, katere barve imajo radi, katere ne, v katero barvo so najpogosteje
oblečeni, katera prevladuje v njihovem domu, skratka, katera barva
jih najpogosteje spremlja v življenju. Pri otrocih sem ugotavljala
priljubljeno barvo s pomočjo pobarvank, barvnih škatljic in paketkov.
Večinoma so se odločali za rumeno in roza barvo. Pri ostalih sem
podatke dobila s pomočjo anket, ki so mojo hipotezo potrdile pri
mladostnikih in odraslih, dočim imajo starejši raje zeleno barvo.
Maja Glavič
ODLOČITEV MATURANTOV ZA POKLIC
Mentorica: Metka Čebulj
Gimnazija Ravne na Koroškem
Odločitev za poklic je ena izmed najpomembnejših življenjskih
odločitev. Prav zaradi tega ji mora vsak posameznik nameniti dovolj
pozornosti. Nepravilna odločitev lahko namreč povzroči hude osebne
stiske.Na izbiro vplivajo številni dejavniki , katerih pomen in
pogostost pojavljanja sem ugotavljala tudi pri svoji raziskovalni
nalogi, v kateri je sodelovalo 56 maturantk in maturantov Gimnazije
Ravne na Koroškem. S pomočjo vprašalnika sem ugotovila, da na
dijake poleg lastnih interesov pomembno vpliva tudi možnost dobre
zaposlitve in zaslužka. Zanimalo me je, zakaj se dijaki odločajo
za vpis v Ljubljano oziroma Maribor. Večina dijakov je navedla,
da so se za Ljubljano odločili zaradi tega, ker se njihov program
izvaja v tem mestu, medtem ko so se za Maribor odločali, ker jim
je mesto bolj všeč. Še vedno je moč opaziti razlike med interesi
deklet in fantov. Slednji se v večji meri vpisujejo na študije
tehniških smeri, veliko deklet pa se odloči za študij pedagoških
smeri. Velika večina maturantov pa se strinja, da bi morali z
informiranjem o študijskih programih začeti že v nižjih letnikih,
najkasneje v tretjem letniku.
Mojca Petrič
MLADI V SVOJIH OČEH IN V OČEH ODRASLIH
Mentorica: Marija Krajnc
Gimnazija Ravne na Koroškem
Raziskovalna naloga zajema tematiko stališč do mladostnikov, družbene
skupine, kateri tudi sama pripadam. V teoretičnem uvodu so predstavljene
slošne značilnosti adolescence ter specifične značilnosti odraščanja
mladine v 90. in na prehodu v tretje tisočletje. Empirični del
skuša prikazati stališča, ki jih imajo mladi in odrasli do mladostnikov
na področju interesov, prostega časa, vrednot, zaupanja, prijateljstva
ter nekaterih drugih značilnosti v primerjavi s podatki, pridobljenimi
v raziskavah Mladina 93, 95 in 2000.
Tina Mahnič, Mojca Vidrih
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU IN IZRAŽANJU ČUSTEV MED SPOLOMA
Mentorica: mag. Alenka Kompare
SŠ Srečka Kosovela Sežana
V najini seminarski nalogi z naslovom Razlike v doživljanju in
izražanju čustev med spoloma sva želeli ugotoviti, ali obstajajo
med fanti in dekleti razlike v čustvovanju ter kakšne so te razlike.
Zanimalo naju je tudi, ali se v čustvovanju fantov in deklet odražajo
spolno specifična pravila čustvovanja naše kulture, npr. ali so
dijakinje bolj čustvene od dijakov, ali dijaki težje izražajo
strah in žalost, ali obstaja med spoloma razlika v intenzivnosti
doživljanja jeze, žalosti in ljubezni ipd. Nenazadnje sva želeli
preveriti, ali imajo dijakinje in dijaki Srednje šole Srečka Kosovela
Sežana stereotipe o čustvovanju. Razlike med spoloma sva raziskovali
s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sva ga naključno razdelili
med gimnazijce vseh štirih letnikov na naši šoli (N = 62; 37,5
% fantov in 59,3 % deklet). Ugotovili sva, da dijakinje in dijaki
do določene mere res čustvujejo na različen način, vendar razlike
med spoloma niso tako velike, kot sva pred izvedbo raziskave predvidevali.
Rezultati, ki sva jih s pomočjo anketnega vprašalnika dobili,
so potrdili sledeče hipoteze: dekleta pogosteje razmišljajo o
svojih čustvih kot fantje, med fanti in dekleti obstajajo razlike
tako v doživljanju kot v izražanju čustev in dekleta sama sebe
doživljajo kot bolj čustvene od fantov. Hipoteze, da je največja
razlika med spoloma v izražanju strahu, žalosti in ljubezni, rezultati
niso potrdili, ker se v izražanju strahu in žalosti pojavljajo
razlike med spoloma, v izražanju ljubezni pa ne. Tudi pri hipotezi,
da večina srednješolcev obeh spolov meni, da med moškimi in ženskami
ni razlik v čustvovanju, sva dobili drugačne rezultate kot sva
pričakovali. Spolni stereotipi in z njimi povezane predstave o
čustvovanju moških in žensk so med srednješolci še vedno razširjene.
Tanja Flajs
PROMET - UČINEK PREDAVANJA STROKOVNJAKA NA VEDENJE DIJAKOV EKSPERIMENTALNE
SKUPINE
Mentor: Evald Mlinarič
ŠC Ptuj, Ekonomska šola
V raziskovalni nalogi Promet- učinek predavanja strokovnjaka na
vedenje dijakov eksperimentalne skupine, sem ugotavljala vpliv
prizadevanj strokovnjaka na vedenje dijakov naše šole z željo,
odpraviti porabo alkoholnih živil v času vikenda, kar je bistvenega
pomena za varnost v prometu. Uporabila sem eksperimentalno metodo.
Porabo alkoholnih živil sem merila trikrat, enkrat pred predavanjem
in dvakrat po predavanju. Potrdila sem pozitivne rezultate predavanja
strokovnjaka na vedenje dijakov v eksperimentalni skupini.
|