Prva stran
 
Izberite področje, ki vas zanima:
   Kdo smo?
   Zgodovina ZOTKS
   Dejavnost ZOTKS
  
   Koledar prireditev
   Regionalni centri
   Publikacije
   Izobraževanje
   Arhiv
   English


Miha Perme, Danijel Stojko
MOTIVI IN RAZLIKE V MOTIVIH PRI REKREATIVNIH TEKAČIH

Mentor: Matjaž Plesec
ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana


Raziskovalno delo obravnava motive in razlike v motivih pri nekaterih socialno-demografskih spremenljivkah (spol, starostna skupina, izobrazbena skupina in kraj bivanja) ter poizkuša odgovoriti na vprašanje, zakaj se ljudje redno ukvarjajo z rekreativnim tekom. Motivi, ki so bili podani na anketnem vprašalniku so naslednji: tek me sprošča in umirja,s tekom krepim svoj organizem ker uživam v njem, ker je cenovno dostopen, da bi shujšal. da bi postal, da se dokazujem pred drugimi,ker nisem zadovoljen s svojim izgledom,ker rad tečem v naravi, ker rad tekmujem. Anketiranci so s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice ovrednotili pomen teh motivov. Delo tudi razkriva glavni razlog rekreativnih tekačev za redno ukvarjanje s tekom, ki so jih tekači sami napisali. Rezultati obdelave podatkov (podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, anketiranih je bilo 104 naključno izbranih tekačev na 7. Ljubljanskem maratonu) so pokazali, da je najpomembnejši motiv rekreativnih tekačev fizično zdravje. Statistično značilne razlike so se pokazale po spolu (ker mi je cenovno dostopen in da se dokazujem pred drugimi), starostni skupini (s tekom krepim svoj organizem in da sem bolj učinkovit na delovnem mestu), po izobrazbi (da sem bolj učinkovit na delovnem mestu) ter po kraju bivanja (ker nisem zadovoljen z svojim izgledom).

Marko Lovec
(A)SOCIALNO ŽIVLJENJE MLADOSTNIKA POSTINDUSTRIJSKE DOBE OZIROMA KAKO JE SODOBEN MEDIJ SPREMENIL SUBJEKT MLADEGA ČLOVEKA

Mentorica: Janina Curk
II. gimnazija Maribor


Povprečen mladostnik danes med zmedo dražljajev znotraj urbanega okolja, obremenjen z instrumentaliziranim vsakdanjikom, tehniko, pod vplivom pritiskov in tekmovalnosti s katero ga silijo k delu, v krizi identitete vidi sebe kot odraslega zgolj v podobi ikone iz reklam, ki ima denar, moč, ki jemlje ženske in ob katerem drugih preprosto več ni. 13 od 15-ih hipotez, ki v okviru raziskave obravnavajo problematiko odnosov, vrednot in dejavnosti, je potrdilo da starši zanj več nimajo časa. Da se v družbi vrstnikov vedno pogosteje počuti neprijetno. O ljubezni, prijateljstvu in življenju pa ga učijo pornografija, reklame ter akcijski filmi. Kot posledico tega si socialni odnos, to, kar nas dela ljudi, mladi brez pravega modela interpretirajo popolnoma napačno in povprečen najstnik se pri ohranjanju osnovnih družbenih ter vzpostavljanju intimnih stikov vedno pogosteje znajde v težavah. Kompleksno raziskovalno delo s področja socialne psihologije tako na eni strani zaokroža na pregleden in poljuden način predstavljeno znanstveno ozadje človeške socialnosti in vplivov na naše doživljanje, delovanje ter na drugi z oprijemljivo raziskavo, opravljeno na populaciji ene izmed mariborskih gimnazij dokazuje, da iz podobe sveta in družbe, kakršna je v glavah mlade generacije, pojem socialnosti v širšem pomenu izrinja pojem samodokazovanja v kolesju kapitalizima.

Matej Kerin, Tilen Prinčič
VOLITVE IN MATURANTJE

Mentorica: Mirjam Erce
Škofijska klasična gimnazija Šentvid


Za današnji čas, ki mu nekateri pravijo tudi doba tehnološkega napredka, je gotovo značilen tudi izjemen razvoj vseh vrst medijev. Zaradi različnih okoliščin in različnega dojemanja sveta vsakega posameznika imajo le-ti določen vpliv, ki ga v znanosti ni mogoče natančno definirati. V naši raziskovalni nalogi smo se osredotočili na vpliv volilne kampanje na novega volivca, maturanta. V ta namen smo izvedli obsežnejšo anketo med maturanti petih gimnazij po celi Sloveniji; rešilo jo je 259 dijakov. Na podlagi poznavanja aktualnega političnega dogajanja, časa, ki ga maturant posveti sledenju kampanje ter kritične ocene kandidatov smo želeli ugotoviti, kateri mediji so bistveni nosilci predvolilne kampanje kot take. Rezultati so nam pokazali, da je kampanji redno sledilo zelo malo maturantov. Za najbolj efektivne medije so se izkazali plakati, saj imajo učinek tudi, če se volivec ne poglobi vanje. Anketiranci so kampanji občasno sledili še po televiziji, redko pa po radiu in na medmrežju. Vprašani so se o kampanji največ pogovarjali v krogu najbližjih (s prijatelji in z domačimi). Najbolj so upoštevali mnenje domačih, nato prijateljev. Volilna kampanja je prepričala le 16 % vprašanih, mnenje pa spremenila 8 anketirancem, kar pomeni, da ima neposredno na vprašane zelo majhen vpliv.

Katarina Tominšek, Janez Šebenik
UČNE NAVADE MLADOSTNIKOV

Mentorica: Mirjam Erce
Škofijska klasična gimnazija Šentvid


Vsak od nas se v svojem življenju uči. Nekdo bolj, drug manj uspešno. V najini anketi, v kateri je sodelovalo 98 učencev na različnih nivojih naših učnih ustanov (osnovnošolci, dijaki, učenci strokovnih šol in študentje) sva hotela ugotoviti, kako se le-ti učijo. Zavedava se, da je bilo na tem področju opravljenega že ogromno raziskovalnega dela, vendar sva se za to odločila, ker bova rezultate razlagala kot dva, ki se na učenje dobro spoznata in vesta kako se učne navade odnesejo v praksi. Upava, da bodo najini rezultati pomagali drugim in jim v pomoč in smerokaz kdaj, kje in kako se učiti.


Tina Oblak, Veronika Rupnik
ODNOS MLADIH (dijakov G.J.V. Idrija) DO OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI -CEREBRALNA PARALIZA IN DOWNOV SINDROM

Mentorica: Cveta Tratnik
Gimnazija Jurija Vege Idrija

Z raziskovalno nalogo smo ugotovili, da dijaki G.J.V. Idrija razmeroma slabo poznajo motnji in osebe s cerebralno paralizo in Downovim sindromom ter njihove potrebe. Do oseb z omenjenima motnjama doživljajo zelo različna čustva, tako pozitivna kot negativna. Izkušnje, ki jih imajo dijaki, močno vplivajo na oblikovanje pozitivnih čustev do oseb s cerebralno paralizo in Downivim sindromom. To je razlog, da menimo, da bi morali dijakom v izobraževalnem procesu omogočiti, da spoznajo osebe z različnimi posebnimi potrebami. Velika večina dijakov meni, da bi takšne osebe morali bolj sprejeti medse. Za razliko od splošnega prepričanja o mladih je naša raziskava pokazala, da so dijaki pripravljeni za osebe, ki nimajo enakih možnosti, marsikaj storiti. Večina dijakov je pripravljena del svojega prostega časa nameniti druženju in pomoči osebam, ki imajo posebne potrebe - v našem primeru cerebralno paralizo in Downov sindrom. Predlagamo, da se dijakom to tudi v praksi omogoči, npr. kot oblika prostovoljnega socialnega dela.

Vesna Jurkič, Monika Triller, Polona Vehovec
NASILJE V ŠOLI

Mentorica: Ljubomira Jazbec
Ekonomska šola Kranj


V našem času se nasilje pojavlja že skoraj na vsakem koraku, tako se otroci z njim seznanijo že zelo zgodaj, saj je prisoten tako v vrtcih, šolah, kot tudi na ulicah ter televiziji. Nekateri zato mislijo, da je nasilje normalen del odraščanja, s katerim se moramo sprijazniti ter ga prestati.
Z našo raziskovalno nalogo smo želele raziskati nasilje v šoli, njegovo razširjenost in posledice. Ugotovile smo, da se v šolah odvija veliko vrst nasilja, kot je trpinčenje, opravljanje, spolno nadlegovanje, pretepi, ustrahovanje, .... Med nasilneži in njihovimi žrtvami je po raziskavah več fantov kot deklet. Za fantovsko nasilje je značilno predvsem fizično obračunavanje, medtem ko so dekliške oblike nasilja bolj prikrite. Dekleta opravljajo, izobčijo vrstnico iz skupine itd.. Žrtvam nasilja redko kdaj vrstniki priskočijo na pomoč, saj se tudi sami bojijo nasilnežev. Vendar pa v šolah dijaki niso nasilni le do sovrstnikov, ampak tudi do učiteljev. Pogosto so učitelji ob nasilju med učenci povsem nemočni. Prav tako nemočni pa so tudi učenci, kadar je do njih nasilen učitelj. Ponavadi žrtve molčijo, dokler ne postane stanje nevzdržno. Šole v takih primerih ponavadi ukrepajo s sankcijami, kot je izključitev. Vendar pa problem nasilja s tem še ni rešen. Nasilna oseba mora naprej poiskati pomoč, kar pa je ponavadi šele začetek. Raziskovalna naloga je tako sestavljena iz teoretičnega dela, kjer je natančno definirano nasilje in iz empiričnega dela, kjer so zapisani rezultati anket, intervjuja. Vsi vemo, da nasilje ni prava rešitev, zato je dobro, da ga raziskujemo ter odkrivamo, saj se bomo le tako lahko uspešno borili proti agresivnosti.

Sabina Martinčič
MLADI IN POČITNIŠKO DELO

Mentorica: Milena Golob
Gimnazija Celje-center

Opravljanje počitniškega dela je možnost, da si mladi pridobijo delovne navade, da spoznajo prednosti in slabosti opravljanja določenega dela, da so odgovorni za svoje delo in da za delo, ki ga opravljajo, zaslužijo svoj denar. Ker tudi sama delam med poletnimi počitnicami, včasih tudi med šolskim letom, sem se odločila, da o opravljanju počitniškega dela izdelam raziskovalno nalogo, s katero bom raziskala delovne navade celjskih dijakov 4. letnika. Najprej sem si postavila cilje raziskave in hipoteze, nato pa sem se lotila sestavljanja anketnega vprašalnika za dijake. Zastavila sem jim takšna vprašanja, da sem dobila podatke o pogostosti opravljanja počitniškega dela dijakov, o vzrokih, o izkušnjah dijakov z opravljanjem počitniškega dela, kako si dijaki priskrbijo delo ter koliko povprečno zaslužijo na uro. Anketiranih je bilo 486 celjskih dijakov 4. letnika, 269 gimnazijcev in 217 dijakov poklicnih šol. Sestavila sem tudi intervju, s katerim sem intervjuvala 4 predstavnike štirih celjskih študentskih servisov.Zanimala me je predvsem vloga celjskih študentskih servisov pri izvedbi organizacije počitniškega dela in kakšna dela najpogosteje nudijo dijakom. Ko sem vse podatke obdelala, sem ugotovila, da večina dijakov med poletnimi počitnicami dela maksimalno do enega meseca, nekateri dijaki pa delajo tudi med šolskim letom, predvsem z razlogom, da bi zaslužili svoj denar. Fantje opravljajo predvsem dela v proizvodnji ter ostala lažja fizična dela, dekleta pa pogosteje opravljajo pisarniška dela, dela v domu za ostarele in ostalih zdravstvenih ustanovah. Večina dijakov ima dobre izkušnje z opravljanjem počitniškega dela, ostali pa kot slabe izkušnje navajajo predvsem probleme z izplačevanjem zaslužka in prezahtevnost dela. Rezultati intervjujev pa so pokazali, da je glavna vloga študentskih servisov, da dijakom in študentom posredujejo informacije o prostih delih. Najpogostejša dela, ki jih nudijo celjski študentski servisi so dela v proizvodnji, strežba, lažja dela v pisarni in lažja fizična dela.

Lorena Kolonić
VPLIV IN PRILJUBLJENOST BARV

Mentorica: Marija Kuster Kortnik
ŠC Velenje, Šola za storitvene dejavnosti


Narava nas je obdarila z barvami, ki preplavljajo našo dušo in telo, ter nam dovajajo življenjsko pomembno energijo. Čeprav se vsak dan srečujem z barvami, sem v dilemi, kako bi jih uporabljala, določala njihovo skladnost in nasprotnost ali kakšne barve naj bo določena stvar. Barve lahko vpeljemo v svoje življenje na več načinov. Če poznamo pomen barv ter to, kako vplivajo na duševno in telesno počutje, znamo izbrati prave odtenke za oblačila, stene, pohištvo, rože. Moja najbolj priljubljena barva je modra in takšne barve je tudi večina mojih oblačil. Opazila sem, da modra barva spada med najbolj priljubljene in zanimalo me je, če je ta hipoteza pravilna. Za njeno potrditev sem si pomagala z različnimi metodami. Odločila sem se, da raziščem priljubljenost barv različnih starostnih skupin, kot so otroci, mladostniki, odrasli in starejši. Zanimalo me je, katere barve imajo radi, katere ne, v katero barvo so najpogosteje oblečeni, katera prevladuje v njihovem domu, skratka, katera barva jih najpogosteje spremlja v življenju. Pri otrocih sem ugotavljala priljubljeno barvo s pomočjo pobarvank, barvnih škatljic in paketkov. Večinoma so se odločali za rumeno in roza barvo. Pri ostalih sem podatke dobila s pomočjo anket, ki so mojo hipotezo potrdile pri mladostnikih in odraslih, dočim imajo starejši raje zeleno barvo.

Maja Glavič
ODLOČITEV MATURANTOV ZA POKLIC

Mentorica: Metka Čebulj
Gimnazija Ravne na Koroškem


Odločitev za poklic je ena izmed najpomembnejših življenjskih odločitev. Prav zaradi tega ji mora vsak posameznik nameniti dovolj pozornosti. Nepravilna odločitev lahko namreč povzroči hude osebne stiske.Na izbiro vplivajo številni dejavniki , katerih pomen in pogostost pojavljanja sem ugotavljala tudi pri svoji raziskovalni nalogi, v kateri je sodelovalo 56 maturantk in maturantov Gimnazije Ravne na Koroškem. S pomočjo vprašalnika sem ugotovila, da na dijake poleg lastnih interesov pomembno vpliva tudi možnost dobre zaposlitve in zaslužka. Zanimalo me je, zakaj se dijaki odločajo za vpis v Ljubljano oziroma Maribor. Večina dijakov je navedla, da so se za Ljubljano odločili zaradi tega, ker se njihov program izvaja v tem mestu, medtem ko so se za Maribor odločali, ker jim je mesto bolj všeč. Še vedno je moč opaziti razlike med interesi deklet in fantov. Slednji se v večji meri vpisujejo na študije tehniških smeri, veliko deklet pa se odloči za študij pedagoških smeri. Velika večina maturantov pa se strinja, da bi morali z informiranjem o študijskih programih začeti že v nižjih letnikih, najkasneje v tretjem letniku.

Mojca Petrič
MLADI V SVOJIH OČEH IN V OČEH ODRASLIH

Mentorica: Marija Krajnc
Gimnazija Ravne na Koroškem


Raziskovalna naloga zajema tematiko stališč do mladostnikov, družbene skupine, kateri tudi sama pripadam. V teoretičnem uvodu so predstavljene slošne značilnosti adolescence ter specifične značilnosti odraščanja mladine v 90. in na prehodu v tretje tisočletje. Empirični del skuša prikazati stališča, ki jih imajo mladi in odrasli do mladostnikov na področju interesov, prostega časa, vrednot, zaupanja, prijateljstva ter nekaterih drugih značilnosti v primerjavi s podatki, pridobljenimi v raziskavah Mladina 93, 95 in 2000.

Tina Mahnič, Mojca Vidrih
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU IN IZRAŽANJU ČUSTEV MED SPOLOMA

Mentorica: mag. Alenka Kompare
SŠ Srečka Kosovela Sežana


V najini seminarski nalogi z naslovom Razlike v doživljanju in izražanju čustev med spoloma sva želeli ugotoviti, ali obstajajo med fanti in dekleti razlike v čustvovanju ter kakšne so te razlike. Zanimalo naju je tudi, ali se v čustvovanju fantov in deklet odražajo spolno specifična pravila čustvovanja naše kulture, npr. ali so dijakinje bolj čustvene od dijakov, ali dijaki težje izražajo strah in žalost, ali obstaja med spoloma razlika v intenzivnosti doživljanja jeze, žalosti in ljubezni ipd. Nenazadnje sva želeli preveriti, ali imajo dijakinje in dijaki Srednje šole Srečka Kosovela Sežana stereotipe o čustvovanju. Razlike med spoloma sva raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sva ga naključno razdelili med gimnazijce vseh štirih letnikov na naši šoli (N = 62; 37,5 % fantov in 59,3 % deklet). Ugotovili sva, da dijakinje in dijaki do določene mere res čustvujejo na različen način, vendar razlike med spoloma niso tako velike, kot sva pred izvedbo raziskave predvidevali. Rezultati, ki sva jih s pomočjo anketnega vprašalnika dobili, so potrdili sledeče hipoteze: dekleta pogosteje razmišljajo o svojih čustvih kot fantje, med fanti in dekleti obstajajo razlike tako v doživljanju kot v izražanju čustev in dekleta sama sebe doživljajo kot bolj čustvene od fantov. Hipoteze, da je največja razlika med spoloma v izražanju strahu, žalosti in ljubezni, rezultati niso potrdili, ker se v izražanju strahu in žalosti pojavljajo razlike med spoloma, v izražanju ljubezni pa ne. Tudi pri hipotezi, da večina srednješolcev obeh spolov meni, da med moškimi in ženskami ni razlik v čustvovanju, sva dobili drugačne rezultate kot sva pričakovali. Spolni stereotipi in z njimi povezane predstave o čustvovanju moških in žensk so med srednješolci še vedno razširjene.

Tanja Flajs
PROMET - UČINEK PREDAVANJA STROKOVNJAKA NA VEDENJE DIJAKOV EKSPERIMENTALNE SKUPINE

Mentor: Evald Mlinarič
ŠC Ptuj, Ekonomska šola


V raziskovalni nalogi Promet- učinek predavanja strokovnjaka na vedenje dijakov eksperimentalne skupine, sem ugotavljala vpliv prizadevanj strokovnjaka na vedenje dijakov naše šole z željo, odpraviti porabo alkoholnih živil v času vikenda, kar je bistvenega pomena za varnost v prometu. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Porabo alkoholnih živil sem merila trikrat, enkrat pred predavanjem in dvakrat po predavanju. Potrdila sem pozitivne rezultate predavanja strokovnjaka na vedenje dijakov v eksperimentalni skupini.

 
 
 Na prejšnjo stran  Na vrh strani  Na naslednjo stran  
Domov    Na vrh strani    Iskanje    Pomoč