|
PRAVILNIK
Srečanja
mladih raziskovalcev Slovenije
1. člen
Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije organizira
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) - Gibanje znanost
mladini v sodelovanju z Univerzama v Ljubljani in Mariboru.
2. člen
Na srečanjih mladih raziskovalcev na šolski, regionalni
in državni ravni dijaki nadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljeno
znanje ter se interesno usmerjajo v različna področja znanosti.
S tem si mladi raziskovalci utrdijo zaupanje vase, v svoje delo
in razmišljanje, ocenijo svoja predvidevanja in spoznanja, naučijo
se jasno in javno izražati svoja mnenja. O svojem delu imajo možnost
razpravljati s strokovnjaki in jih javno predstaviti, projekte
se naučijo izvajati v obliki zaokroženih elaboratov.
3. člen
Srečanja potekajo na šolski, regijski oz. občinski
in državni ravni.
Šolska srečanja potekajo na šolah, kjer je omejena prijava na
regijsko srečanje. Izvajalci so posamezne šole.
Regijska srečanja potekajo v enajstih regijah v sodelovanju z
Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Nosilci regijskih srečanj
so:
Regija-občina |
Izvajalec |
Gorenjska |
Srednja elektro in strojna šola Kranj |
Celje + Laško |
Mestna občina Celje |
Dolenjska z Belo krajino |
vsako leto na sestanku izbrana srednja šola
v regiji |
Maribor |
MO Maribor-Oddelek za družbene dejavnosti |
Primorska |
ZRS- Koper |
Severna Primorska |
Gimnazija Jurija Vege Idrija |
Šaleška dolina |
Šolski center Velenje |
Podravje |
ZRS Bistra |
Koroška |
Gimnazija Ravne na Koroškem |
Pomurje |
RC ZOTKS Murska Sobota |
Ljubljana |
Mestna občina Ljubljana-izbrana srednja šola |
4. člen
Srečanje poteka v treh delih:
1. Kemija v sklopu tekmovanj iz kemije za Preglove plakete
2. Tehnična področja
3. Ostala področja
Mladi raziskovalci lahko sodelujejo na Srečanju
s svojo raziskovalno nalogo na naslednjih področjih:
- Kemija.
- Tehnična področja: arhitektura, astronomija, elektronika,
elektrotehnika, fizika, gradbeništvo, kemijsko inženirstvo,
lesarstvo, matematika, promet, računalništvo in informatika,
strojništvo, tehnika, tekstil.
- Ostala področja: biologija, ekologija z varstvom okolja, ekonomija,
etnologija, filozofija, geografija in geologija, medicina, prehrana,
psihologija, slovenski jezik in književnost, sociologija, turizem,
umetnostna zgodovina, zgodovina.
5. člen
Sodelovanje dijakov na Srečanju je prostovoljno
na osnovi prijavnice, ki jo udeleženci izpolnijo na spletni strani
Zveze za tehnično kulturo Slovenije http://www.zveza-zotks.si/.
Obvestilo o prijavi prejmejo z razpisom srečanja vse srednje šole
in dijaški domovi v Sloveniji. Dijaka, ki se ne more udeležiti
Srečanja, mentor najkasneje 4 dni pred Srečanjem, odjavi. V primeru,
da učitelj mentor sodelovanja dijaka na Srečanju ne odjavi pravočasno,
bo v naslednjem šolskem letu smel prijaviti eno raziskovalno nalogo
manj na Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije.
6. člen
Način izbora dijakov za Srečanje mladih raziskovalcev
Slovenije je sledeči:
a) Za področje kemije udeležba na predhodnih srečanjih
ni obvezna. Na državnem srečanju javno zagovarjajo raziskovalno
nalogo le tisti srednješolci, ki na predhodnem testu znanja kemije
dosežejo najmanj povprečno oceno testa.
Naloge ne more zagovarjati dijak, ki ne piše testa iz znanja kemije.
b) Prav tako tudi ni obvezna udeležba na predhodnih
srečanjih za tehnična področja, saj bi na ta način radi vzpodbudili
dijake in njihove mentorje k sodelovanju s čimveč nalogami.
c) Pogoj za sodelovanje na 3. delu Srečanja za
ostala področja, je predhodna udeležba na regijskih oz. občinskih
srečanjih. Na državno srečanje se uvrstijo:
- prve tri naloge, če je nalog več kot 8 na posameznem področju
- prvi dve nalogi, če je nalog od 6 do 8 na posameznem področju
- prva naloga, če je nalog do 5 na posameznem področju, pri
čemer odloča regijska komisija o uvrstitvi na državni nivo.
Skupaj s prijavo potrdi tekmovalec tudi soglasje
za javno objavo rezultatov.
7. člen
Dijaki, ki so dosegli visoke uvrstitve na Srečanju,
so izbrani v ekipo tekmovalcev za Srečanje mladih raziskovalcev
EU (EU Contest for Young Scientists) in Expo science Eurpoe oz.
Expo Science International.
8. člen
Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije vodi Koordinacijski
odbor Srečanja, ki ga imenuje ZOTKS-Gibanje znanost mladini izmed
svojih članov, predsednikov strokovnih komisij ter vabljenih recenzentov
in ocenjevalcev.
Koordinacijski odbor ima naslednje naloge:
- določi kraj, uro in čas Srečanja,
- izvede Srečanje,
- korigira izdelke mladih raziskovalcev in oceni predstavitev
ter zagovor raziskovalne naloge,
- razvrsti mlade raziskovalce po uspehu in razglasi rezultate
v skladu s 14. členom pravilnika
- podeli priznanja in diplome,
- priskrbi nagrade za dijake,
- objavi rezultate tekmovanja: v biltenu ZOTKS Leonardo in na
spletnih straneh ZOTKS
- http://www.zveza-zotks.si/. Rezultate pošlje tudi vsem sodelujočim
šolam.
- Izdela poročilo o tekmovanju ter ga posreduje medijem in sofinancerjem
tekmovanja.
9. člen
Srečanje razpiše Zveza za tehnično kulturo Slovenije-Gibanje
znanost mladini. 1. del Srečanja poteka praviloma v aprilu, 2.
del v maju in 3. del v septembru.
Predstavitev na Srečanju zajema: samostojno izdelano nalogo (tipkopis),
priloženo dokumentacijo in zagovor pred strokovno komisijo, ki
preverja dijakovo samostojnost pri oblikovanju naloge, raziskovalni
pristop, metode dela in rezultate, sistematičnost in smiselnost
podanega gradiva ter splošno razgledanost.
Teme raziskovalnih nalog so lahko poljubno izbrane
in aktualne. Priporočamo pa tudi obravnavo problematike domačega
okolja.
Za nasvete in pojasnila se dijaki obračajo predvsem
na šolske in zunanje mentorje tudi iz podjetij, ter na ZOTKS -
Gibanje znanost mladini.
10. člen
Naloga je lahko individualna, skupinska iz posamezne
discipline. Pri skupinskih nalogah je število avtorjev omejeno
na največ tri.
11. člen
Naloge morajo dijaki predložiti v predpisanem
roku v slovenskem jeziku. Povzetek naloge, ki bo objavljen v zborniku,
je treba priložiti na disketi skupaj z raziskovalno nalogo ali
poslati z elektronsko prijavo.
12. člen
Raziskovalne naloge morajo vsebovati:
1. Naslov, ki naj poda jasno informacijo o raziskovalni
nalogi.
2. Prvo stran z vsemi potrebnimi informacijami o nalogi (naslov
naloge, avtorja/je, mentorja/mentorje, področje, leto izdelave
in ime šole).
3. Kazalo.
4. Seznam prilog.
5. Povzetek, podan je kratek pregled ali izvleček dela v slovenskem
in angleškem jeziku.
6. Uvod, v katerem:
- so predstavljene dosedanje raziskave in navedene najpomembnejše
reference,
- natančno opredeljen namen naloge in zapisana hipoteza.
7. Teoretični del, ki vsebuje kratek zgodovinski
opis problema. V kratkem pregledu je opisano, kako je problem
obdelan v zbrani literaturi in rezultati dosedanjih raziskav.
8. Eksperimentalni ali empirični del, ki zajema opis metod dela,
ki jih je avtor opravil glede na
potrebe in značaj raziskovalnega področja (prikaz poteka raziskave,
zbiranje gradiva, metodološki pristop, analiziranje, ocenjevanje,
eksperimentiranje).
9. Rezultate, predstavljene s pomočjo tabel grafov in diagramov.
10. Razpravo, ki je namenjena povezavi med že obstoječimi ugotovitvami,
dejstvi in rezultati, ki so jih opisali drugi avtorji na istem
ali sorodnem področju raziskovalnega dela.
11. Zaključek:
- v njem so podane izključno avtorjeve
ugotovitve,
- navede se možnost nadaljnjih raziskav.
12. Literaturo, uporabljeno pri pripravi
na raziskovalno delo in med njim. Navajajo se samo tista
dela, ki jih je avtor direktno uporabil pri svojem delu. Avtorji,
navedeni v citatih raziskovalne naloge, morajo biti navedeni tudi
v literaturi.
13. člen
Predstavitev raziskovalne naloge
Zagovor pred strokovno komisijo je javen, traja
15 minut (10 minut predstavitev, 5 minut vprašanja).
Raziskovalec ima na razpolago pano, kjer lahko razstavi svoje
delo, dokumentacijo, grafični prikaz ali instrument, ki osvetljuje
njegovo temo. Poslušalci si lahko njegovo delo ogledajo in z avtorjem
diskutirajo. Vizualna predstavitev naloge naj bo jasno razčlenjena,
vsebovati pa mora dovolj informacij, da bo zanimiva tudi za poslušalce.
Dijaki naj se izognejo video predstavitvam, saj te večinoma odvzamejo
precej časa in niso v veliko pomoč pri sami predstavitvi. Prav
tako se naj kandidati izognejo daljšim monologom ali pa le obnovi
že zapisane raziskovalne naloge.
Avtor naj na zagovoru:
1. Pojasni, zakaj je raziskovalno nalogo napisal.
2. Izpostavi originalnost naloge.
3. Pojasni bistvo naloge in se izogiba navajanju nepotrebnih podatkov.
4. K uvodu sodi predstavitev hipoteze oz. hipotez. Hipoteza naj
bo povezana z vsebino naloge, dosedanjih raziskav ne navajamo.
5. Sledi predstavitev eksperimentalnega dela oz. empiričnega dela,
kjer so predstavljene metode dela v obliki "recepta",
brez opisovanja in vključevanja nepotrebnih podatkov. Jasno naj
bodo izpostavljene statistične metode.
6. Rezultati naj bodo podani jasno in strnjeno. Rezultatov in
razprave ne združujemo.
7. V razpravi so pojasnjene lastne trditve, le-te naj bodo obrazložene
z že obstoječimi podatki v literaturi.
14. člen
Vrednotenje raziskovalnih nalog
Srečanje po posameznih področjih vodijo predsedniki
strokovnih komisij. Strokovne komisije na državnem srečanju so
sestavljene iz najmanj treh članov, strokovnjakov z določenega
področja z univerze, inštitutov in podjetij. Člani strokovnih
komisij prejete naloge pregledajo in ovrednotijo na podlagi ocenjevalnega
lista. Pred pričetkom Srečanja se sestanejo vsi člani komisije
in pripravijo vprašanja, ki bodo zastavljena ob zagovoru posamezne
naloge. Po končani predstavitvi raziskovalnih nalog člani komisij
uskladijo mnenja ter pripravijo interno razvrstitev.
Strokovne komisije na podlagi ocene raziskovalne
naloge in njene predstavitve raziskovalne naloge razvrstijo. Na
zaključni slovesnosti predsedniki komisij najboljše naloge na
kratko predstavijo in utemeljijo izbor ter podajo splošno oceno
kvalitete prispelih nalog. Preostale naloge niso razvrščene. Vsi
udeleženci (dijaki in mentorji) Srečanja dobijo priznanje o udeležbi,
za dosežena prva tri mesta na posameznem področju pa diplomo o
uvrstitvi.
Splošne določbe
15. člen
Razglasitev nagrajencev je javna.
Rezultati bodo objavljeni javno ob zaključku tekmovanja, kakor
tudi pisno v poročilu Koordinacijskega odbora Srečanja in na spletni
http://www.zveza-zotks.si/. Skupaj s prijavo potrdi udeleženec
Srečanja tudi soglasje za javno objavo rezultatov.
16. člen
Priznanja in diplome podeljuje Koordinacijski
odbor Srečanja.
17. člen
Vsa podeljena priznanja in diplome morajo biti
opremljena z žigom ZOTKS in podpisom predsednika strokovne komisije
Srečanja pri Gibanju znanost mladini.
18.člen
Raziskovalne naloge Srečanja preda Koordinacijski
odbor Srečanja dogovorjeni knjižnici, če to ni mogoče, se naloge
vrnejo mladim raziskovalcem.
19. člen
Če mladi raziskovalec meni, da je na Srečanju
dosegel boljši rezultat, kot izhaja iz razglasitve rezultatov,
lahko v roku 3. dni od objave rezultatov vloži pisni ugovor, ki
mora biti obrazložen. Ugovor se vloži pri Koordinacijskem odboru
Srečanja. Po prejemu ugovora komisija določenega področja nalogo
ponovno pregleda in poda mnenje o ugovoru, ki je dokončno.
20. člen
Materialne stroške za vse stroške državnega srečanja
in del stroškov regijskih srečanj, razen stroškov potovanja za
tekmovalce in njihove mentorje, financira Gibanje znanost mladini
s finančnimi sredstvi, ki jih v ta namen na podlagi razpisa dobi
od Ministrstva za znanost, šolstvo in šport ter morebitnih sponzorjev.
21. člen
Sodelovanje članov Koordinacijskega odbora Srečanja
je prostovoljno in brezplačno.
Organizator Srečanja povrne potne stroške in odgovarjajočo dnevnico
članom strokovnih komisij.
22. člen
Pravilnik je sprejel Koordinacijski odbor Srečanja
pri Gibanju znanost mladini.
Ljubljana, 10.9.2002 Predsednik Koordinacijskega odbora:
doc.dr.Mitja Slavinec
|