Prva stran
 
Izberite področje, ki vas zanima:
   Kdo smo?
   Zgodovina ZOTKS
   Dejavnost ZOTKS
  
   Koledar prireditev
   Regionalni centri
   Publikacije
   Izobraževanje
   Arhiv
   English


PRAVILNIK

Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije


1. člen

Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) - Gibanje znanost mladini v sodelovanju z Univerzama v Ljubljani in Mariboru.


2. člen

Na srečanjih mladih raziskovalcev na šolski, regionalni in državni ravni dijaki nadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje ter se interesno usmerjajo v različna področja znanosti. S tem si mladi raziskovalci utrdijo zaupanje vase, v svoje delo in razmišljanje, ocenijo svoja predvidevanja in spoznanja, naučijo se jasno in javno izražati svoja mnenja. O svojem delu imajo možnost razpravljati s strokovnjaki in jih javno predstaviti, projekte se naučijo izvajati v obliki zaokroženih elaboratov.


3. člen

Srečanja potekajo na šolski, regijski oz. občinski in državni ravni.
Šolska srečanja potekajo na šolah, kjer je omejena prijava na regijsko srečanje. Izvajalci so posamezne šole.
Regijska srečanja potekajo v enajstih regijah v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Nosilci regijskih srečanj so:

Regija-občina Izvajalec
Gorenjska Srednja elektro in strojna šola Kranj
Celje + Laško Mestna občina Celje
Dolenjska z Belo krajino vsako leto na sestanku izbrana srednja šola v regiji
Maribor MO Maribor-Oddelek za družbene dejavnosti
Primorska ZRS- Koper
Severna Primorska Gimnazija Jurija Vege Idrija
Šaleška dolina Šolski center Velenje
Podravje ZRS Bistra
Koroška Gimnazija Ravne na Koroškem
Pomurje RC ZOTKS Murska Sobota
Ljubljana Mestna občina Ljubljana-izbrana srednja šola

4. člen

Srečanje poteka v treh delih:
1. Kemija v sklopu tekmovanj iz kemije za Preglove plakete
2. Tehnična področja
3. Ostala področja

Mladi raziskovalci lahko sodelujejo na Srečanju s svojo raziskovalno nalogo na naslednjih področjih:

  • Kemija.
  • Tehnična področja: arhitektura, astronomija, elektronika, elektrotehnika, fizika, gradbeništvo, kemijsko inženirstvo, lesarstvo, matematika, promet, računalništvo in informatika, strojništvo, tehnika, tekstil.
  • Ostala področja: biologija, ekologija z varstvom okolja, ekonomija, etnologija, filozofija, geografija in geologija, medicina, prehrana, psihologija, slovenski jezik in književnost, sociologija, turizem, umetnostna zgodovina, zgodovina.


5. člen

Sodelovanje dijakov na Srečanju je prostovoljno na osnovi prijavnice, ki jo udeleženci izpolnijo na spletni strani Zveze za tehnično kulturo Slovenije http://www.zveza-zotks.si/. Obvestilo o prijavi prejmejo z razpisom srečanja vse srednje šole in dijaški domovi v Sloveniji. Dijaka, ki se ne more udeležiti Srečanja, mentor najkasneje 4 dni pred Srečanjem, odjavi. V primeru, da učitelj mentor sodelovanja dijaka na Srečanju ne odjavi pravočasno, bo v naslednjem šolskem letu smel prijaviti eno raziskovalno nalogo manj na Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije.


6. člen

Način izbora dijakov za Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije je sledeči:

a) Za področje kemije udeležba na predhodnih srečanjih ni obvezna. Na državnem srečanju javno zagovarjajo raziskovalno nalogo le tisti srednješolci, ki na predhodnem testu znanja kemije dosežejo najmanj povprečno oceno testa.
Naloge ne more zagovarjati dijak, ki ne piše testa iz znanja kemije.

b) Prav tako tudi ni obvezna udeležba na predhodnih srečanjih za tehnična področja, saj bi na ta način radi vzpodbudili dijake in njihove mentorje k sodelovanju s čimveč nalogami.

c) Pogoj za sodelovanje na 3. delu Srečanja za ostala področja, je predhodna udeležba na regijskih oz. občinskih srečanjih. Na državno srečanje se uvrstijo:

  • prve tri naloge, če je nalog več kot 8 na posameznem področju
  • prvi dve nalogi, če je nalog od 6 do 8 na posameznem področju
  • prva naloga, če je nalog do 5 na posameznem področju, pri čemer odloča regijska komisija o uvrstitvi na državni nivo.

Skupaj s prijavo potrdi tekmovalec tudi soglasje za javno objavo rezultatov.


7. člen

Dijaki, ki so dosegli visoke uvrstitve na Srečanju, so izbrani v ekipo tekmovalcev za Srečanje mladih raziskovalcev EU (EU Contest for Young Scientists) in Expo science Eurpoe oz. Expo Science International.


8. člen

Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije vodi Koordinacijski odbor Srečanja, ki ga imenuje ZOTKS-Gibanje znanost mladini izmed svojih članov, predsednikov strokovnih komisij ter vabljenih recenzentov in ocenjevalcev.
Koordinacijski odbor ima naslednje naloge:

  • določi kraj, uro in čas Srečanja,
  • izvede Srečanje,
  • korigira izdelke mladih raziskovalcev in oceni predstavitev ter zagovor raziskovalne naloge,
  • razvrsti mlade raziskovalce po uspehu in razglasi rezultate v skladu s 14. členom pravilnika
  • podeli priznanja in diplome,
  • priskrbi nagrade za dijake,
  • objavi rezultate tekmovanja: v biltenu ZOTKS Leonardo in na spletnih straneh ZOTKS
  • http://www.zveza-zotks.si/. Rezultate pošlje tudi vsem sodelujočim šolam.
  • Izdela poročilo o tekmovanju ter ga posreduje medijem in sofinancerjem tekmovanja.


9. člen

Srečanje razpiše Zveza za tehnično kulturo Slovenije-Gibanje znanost mladini. 1. del Srečanja poteka praviloma v aprilu, 2. del v maju in 3. del v septembru.
Predstavitev na Srečanju zajema: samostojno izdelano nalogo (tipkopis), priloženo dokumentacijo in zagovor pred strokovno komisijo, ki preverja dijakovo samostojnost pri oblikovanju naloge, raziskovalni pristop, metode dela in rezultate, sistematičnost in smiselnost podanega gradiva ter splošno razgledanost.

Teme raziskovalnih nalog so lahko poljubno izbrane in aktualne. Priporočamo pa tudi obravnavo problematike domačega okolja.

Za nasvete in pojasnila se dijaki obračajo predvsem na šolske in zunanje mentorje tudi iz podjetij, ter na ZOTKS - Gibanje znanost mladini.


10. člen

Naloga je lahko individualna, skupinska iz posamezne discipline. Pri skupinskih nalogah je število avtorjev omejeno na največ tri.


11. člen

Naloge morajo dijaki predložiti v predpisanem roku v slovenskem jeziku. Povzetek naloge, ki bo objavljen v zborniku, je treba priložiti na disketi skupaj z raziskovalno nalogo ali poslati z elektronsko prijavo.

12. člen

Raziskovalne naloge morajo vsebovati:

1. Naslov, ki naj poda jasno informacijo o raziskovalni nalogi.
2. Prvo stran z vsemi potrebnimi informacijami o nalogi (naslov naloge, avtorja/je, mentorja/mentorje, področje, leto izdelave in ime šole).
3. Kazalo.
4. Seznam prilog.
5. Povzetek, podan je kratek pregled ali izvleček dela v slovenskem in angleškem jeziku.
6. Uvod, v katerem:

  • so predstavljene dosedanje raziskave in navedene najpomembnejše reference,
  • natančno opredeljen namen naloge in zapisana hipoteza.

7. Teoretični del, ki vsebuje kratek zgodovinski opis problema. V kratkem pregledu je opisano, kako je problem obdelan v zbrani literaturi in rezultati dosedanjih raziskav.
8. Eksperimentalni ali empirični del, ki zajema opis metod dela, ki jih je avtor opravil glede na
potrebe in značaj raziskovalnega področja (prikaz poteka raziskave, zbiranje gradiva, metodološki pristop, analiziranje, ocenjevanje, eksperimentiranje).
9. Rezultate, predstavljene s pomočjo tabel grafov in diagramov.
10. Razpravo, ki je namenjena povezavi med že obstoječimi ugotovitvami, dejstvi in rezultati, ki so jih opisali drugi avtorji na istem ali sorodnem področju raziskovalnega dela.
11. Zaključek:

  • v njem so podane izključno avtorjeve ugotovitve,
  • navede se možnost nadaljnjih raziskav.

12. Literaturo, uporabljeno pri pripravi na raziskovalno delo in med njim. Navajajo se samo tista
dela, ki jih je avtor direktno uporabil pri svojem delu. Avtorji, navedeni v citatih raziskovalne naloge, morajo biti navedeni tudi v literaturi.


13. člen

Predstavitev raziskovalne naloge

Zagovor pred strokovno komisijo je javen, traja 15 minut (10 minut predstavitev, 5 minut vprašanja).
Raziskovalec ima na razpolago pano, kjer lahko razstavi svoje delo, dokumentacijo, grafični prikaz ali instrument, ki osvetljuje njegovo temo. Poslušalci si lahko njegovo delo ogledajo in z avtorjem diskutirajo. Vizualna predstavitev naloge naj bo jasno razčlenjena, vsebovati pa mora dovolj informacij, da bo zanimiva tudi za poslušalce. Dijaki naj se izognejo video predstavitvam, saj te večinoma odvzamejo precej časa in niso v veliko pomoč pri sami predstavitvi. Prav tako se naj kandidati izognejo daljšim monologom ali pa le obnovi že zapisane raziskovalne naloge.

Avtor naj na zagovoru:
1. Pojasni, zakaj je raziskovalno nalogo napisal.
2. Izpostavi originalnost naloge.
3. Pojasni bistvo naloge in se izogiba navajanju nepotrebnih podatkov.
4. K uvodu sodi predstavitev hipoteze oz. hipotez. Hipoteza naj bo povezana z vsebino naloge, dosedanjih raziskav ne navajamo.
5. Sledi predstavitev eksperimentalnega dela oz. empiričnega dela, kjer so predstavljene metode dela v obliki "recepta", brez opisovanja in vključevanja nepotrebnih podatkov. Jasno naj bodo izpostavljene statistične metode.
6. Rezultati naj bodo podani jasno in strnjeno. Rezultatov in razprave ne združujemo.
7. V razpravi so pojasnjene lastne trditve, le-te naj bodo obrazložene z že obstoječimi podatki v literaturi.


14. člen

Vrednotenje raziskovalnih nalog

Srečanje po posameznih področjih vodijo predsedniki strokovnih komisij. Strokovne komisije na državnem srečanju so sestavljene iz najmanj treh članov, strokovnjakov z določenega področja z univerze, inštitutov in podjetij. Člani strokovnih komisij prejete naloge pregledajo in ovrednotijo na podlagi ocenjevalnega lista. Pred pričetkom Srečanja se sestanejo vsi člani komisije in pripravijo vprašanja, ki bodo zastavljena ob zagovoru posamezne naloge. Po končani predstavitvi raziskovalnih nalog člani komisij uskladijo mnenja ter pripravijo interno razvrstitev.

Strokovne komisije na podlagi ocene raziskovalne naloge in njene predstavitve raziskovalne naloge razvrstijo. Na zaključni slovesnosti predsedniki komisij najboljše naloge na kratko predstavijo in utemeljijo izbor ter podajo splošno oceno kvalitete prispelih nalog. Preostale naloge niso razvrščene. Vsi udeleženci (dijaki in mentorji) Srečanja dobijo priznanje o udeležbi, za dosežena prva tri mesta na posameznem področju pa diplomo o uvrstitvi.


Splošne določbe


15. člen

Razglasitev nagrajencev je javna.
Rezultati bodo objavljeni javno ob zaključku tekmovanja, kakor tudi pisno v poročilu Koordinacijskega odbora Srečanja in na spletni http://www.zveza-zotks.si/. Skupaj s prijavo potrdi udeleženec Srečanja tudi soglasje za javno objavo rezultatov.


16. člen

Priznanja in diplome podeljuje Koordinacijski odbor Srečanja.


17. člen

Vsa podeljena priznanja in diplome morajo biti opremljena z žigom ZOTKS in podpisom predsednika strokovne komisije Srečanja pri Gibanju znanost mladini.


18.člen

Raziskovalne naloge Srečanja preda Koordinacijski odbor Srečanja dogovorjeni knjižnici, če to ni mogoče, se naloge vrnejo mladim raziskovalcem.


19. člen

Če mladi raziskovalec meni, da je na Srečanju dosegel boljši rezultat, kot izhaja iz razglasitve rezultatov, lahko v roku 3. dni od objave rezultatov vloži pisni ugovor, ki mora biti obrazložen. Ugovor se vloži pri Koordinacijskem odboru Srečanja. Po prejemu ugovora komisija določenega področja nalogo ponovno pregleda in poda mnenje o ugovoru, ki je dokončno.

20. člen

Materialne stroške za vse stroške državnega srečanja in del stroškov regijskih srečanj, razen stroškov potovanja za tekmovalce in njihove mentorje, financira Gibanje znanost mladini s finančnimi sredstvi, ki jih v ta namen na podlagi razpisa dobi od Ministrstva za znanost, šolstvo in šport ter morebitnih sponzorjev.


21. člen

Sodelovanje članov Koordinacijskega odbora Srečanja je prostovoljno in brezplačno.
Organizator Srečanja povrne potne stroške in odgovarjajočo dnevnico članom strokovnih komisij.


22. člen

Pravilnik je sprejel Koordinacijski odbor Srečanja pri Gibanju znanost mladini.



Ljubljana, 10.9.2002 Predsednik Koordinacijskega odbora:

doc.dr.Mitja Slavinec

 
 
 Na prejšnjo stran  Na vrh strani  Na naslednjo stran  
Domov    Na vrh strani    Iskanje    Pomoč   
 
Oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani MT Splet