PRAVILNIK

O TEKMOVANJU DIJAKOV SREDNJIH ŠOL
V ZNANJU BIOLOGIJE
in Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije-področje biologije

1. člen

Tekmovanje iz znanja BIOLOGIJE organizirata Sekcija za biologijo pri Gibanju znanost mladini Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in DUBS - Društvo učiteljev biologije Slovenije- v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani.

2. člen

S tekmovanji širimo zanimanje za biologijo, dvigujemo raven znanja biologije, odkrivamo za biologijo nadarjene dijake in jih spodbujamo k poglabljanju znanja, poudarjamo pomen znanja biologije v vsakdanjem in poklicnem življenju.

3. člen

Tekmovanja potekajo samo na državni ravni in sicer iz znanja biologije za priznanja (zlato, srebrno in bronasto).

4. člen

Sodelovanje dijakov na tekmovanju je prostovoljno na osnovi prijavnice, ki jo ob razpisu prejmejo vse srednje šole, učitelji biologije pa jih izpolnijo ter pošljejo organizatorju. Dijaka, ki se ne more udeležiti tekmovanja, mentor najkasneje 4 dni pred tekmovanjem iz znanja, odjavi. V primeru, da učitelj sodelovanja dijaka na tekmovanju ne odjavi pravočasno bo učitelj v naslednjem šolskem letu smel prijaviti le dva dijaka za tekmovanje v znanju biologije. Manjkajoče, pravočasno odjavljene tekmovalce, sme učitelj nadomestiti z ustreznim številom drugih dijakov.

5. člen

Način izbora dijakov za državno tekmovanje ni predmet tega pravilnika, ampak je prepuščen šolam oz. učiteljem.
Vsak učitelj biologije na srednji šoli lahko pošlje na državno tekmovanje največ štiri dijake, praviloma po enega iz različnih oddelkov, vendar je izbor prepuščen učitelju, lahko so vsi štirje iz enega letnika. Številčna omejitev velja tudi za dijake mednarodne mature, ki so v izboru za mednarodno olimpiado v znanju biologije.
Skupaj s prijavo potrdi tekmovalec tudi soglasje za javno objavo rezultatov.

6. člen

Dijaki, ki so dosegli visoke uvrstitve na državnih tekmovanjih iz znanja biologije, so izbrani v ekipo tekmovalcev za Mednarodno olimpiado v znanju biologije (IBO). Praviloma so to dijaki 3. in 4. letnikov gimnazij in drugih srednjih šol z enakim fondom ur in programom biologije, kot ga ima gimnazijski program. Dijaki, ki bodo predlagani v olimpijsko ekipo, morajo za dokončni izbor uspešno opraviti preizkus znanja - postopek za izbor. Dijaki, ki so prišli v ožji izbor, se morajo udeležiti strokovnih priprav in uspešno opraviti test iz posameznih področij biologije ter se udeležiti priprav iz eksperimentalnega dela. O eksperimentalnem delu morajo predložiti tudi poročilo. V primeru, če dva ali več kandidatov med strokovnimi pripravami na IBO dosežejo enako število točk, se upoštevajo tudi dosežki na državnih tekmovanjih.

7. člen

Tekmovanje iz znanja biologije vodi Organizacijski odbor za tekmovanje v znanju biologije, ki ga vsako leto imenujeta: ZOTKS-Gibanje znanost mladini-Sekcija za biologijo in DUBS - Društvo učiteljev biologije, izmed svojih članov ter vabljenih recenzentov in ocenjevalcev.
Organizacijski odbor za tekmovanje v znanju biologije ima naslednje naloge:
- določi kraj, uro in čas tekmovanja, zadnja sobota v marcu
- izvede tekmovanje,
- korigira izdelke tekmovalcev,
- razvrsti tekmovalce po uspehu in razglasi rezultate,
- podeli priznanja v skladu z 10. členom pravilnika,
- priskrbi nagrade za dijake,
- objavi rezultate tekmovanje: v biltenu ZOTKS Leonardo, reviji Biologija v šoli in na spletnih straneh ZOTKS http://www.zveza-zotks.si/ in spletnih straneh DUBS. Rezultate pošlje tudi vsem sodelujočim šolam.
- Izdela poročilo o tekmovanju ter ga posreduje medijem, sofinancerjem tekmovanja, DUBS in Zavodu za zaposlovanje.

1.Tekmovanje iz znanja biologije

8. člen

Teste iz znanja biologije za državno tekmovanje pripravljajo sestavljalci, ki jih določi Organizacijski odbor za tekmovanje v znanju biologije. Vsebina testov je usklajena z veljavnimi učnimi načrti.

9. člen

Čas za reševanje testov na državnem tekmovanju je 120 minut.
Na tekmovanju dijaki uporabljajo svoj pisalni pribor. Dovoljena je uporaba žepnega računalnika. Teste s potrebnimi podatki dobijo dijaki na tekmovanju.
Na tekmovanju veljajo splošna pravila za pisanje testov. Prepisovanje, uporaba nedovoljenih sredstev (npr. mobilni telefon), motenje sotekmovalcev ni dovoljeno. Kršitev pravil pomeni za tekmovalca takojšnjo izključitev iz tekmovanja, brez možnosti pritožbe.
Pri odvzemu testa sta nadzorna učitelja suverena in ne odgovarjata Organizacijskemu odboru za tekmovanje v znanju biologije za svoje dejanje. Nadzorna učitelja o kršitvi takoj napišeta zapisnik in ga oddata skupaj s testom.

10. člen

Organizacijski odbor za tekmovanje v znanju biologije mora upoštevati pri podeljevanju Priznanj o znanju biologije naslednje kriterije:

a) bronasto Priznanje o znanju biologije dobi dijak, ki doseže najmanj 75,0% možnih točk,
b) srebrno Priznanje o znanju biologije dobi dijak, ki doseže najmanj 83,0% možnih točk,
c) zlato Priznanje o znanju biologije dobi dijak, ki doseže najmanj 91,0% možnih točk.

2. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije - področje biologije

11. člen

Srečanje razpiše Zveza za tehnično kulturo Slovenije-Gibanje znanost mladini. Srečanje poteka zadnji petek v septembru.
Predstavitev na Srečanju zajema: samostojno izdelano nalogo (tipkopis), priloženo dokumentacijo in zagovor pred strokovno komisijo, ki preverja dijakovo samostojnost pri oblikovanju naloge, raziskovalni pristop, metode dela in rezultate, sistematičnost in smiselnost podanega gradiva ter splošno razgledanost.

Teme raziskovalnih nalog so lahko poljubno izbrane in aktualne. Priporočamo pa tudi obravnavo problematike domačega okolja.

Za nasvete in pojasnila se dijaki obračajo predvsem na šolske in zunanje mentorje tudi iz podjetij, ter na ZOTKS - Gibanje znanost mladini.

12. člen
Naloga je lahko individualna, skupinska iz posamezne discipline ali pa skupinska interdisciplinarna. Pri skupinskih nalogah je število avtorjev omejeno na največ tri, pri skupinski interdisciplinarni nalogi pa je lahko nosilcev teme več, vendar pa naj nalogo predstavijo največ trije dijaki.

13. člen

Naloge morajo dijaki predložiti v predpisanem roku v slovenskem jeziku. Povzetek naloge, ki bo objavljen v zborniku, je treba priložiti na disketi skupaj z raziskovalno nalogo.

14. člen

Raziskovalne naloge morajo vsebovati:

1. Naslov, ki naj poda jasno informacijo o raziskovalni nalogi.
2. Prvo stran z vsemi potrebnimi informacijami o nalogi (naslov naloge, avtorja/je, mentorja/mentorje, področje, leto izdelave in ime šole).
3. Kazalo.
4. Seznam prilog.
5. Povzetek, podan je kratek pregled ali izvleček dela v slovenskem in angleškem jeziku.
6. Uvod, v katerem:
- so predstavljene dosedanje raziskave in navedene najpomembnejše reference,
- natančno opredeljen namen naloge in zapisana hipoteza.
7. Teoretični del, ki vsebuje kratek zgodovinski opis problema. V kratkem pregledu je opisano, kako je problem obdelan v zbrani literaturi in rezultati dosedanjih raziskav.
8. Eksperimentalni ali empirični del, ki zajema opis metod dela, ki jih je avtor opravil glede
na potrebe in značaj raziskovalnega področja (prikaz poteka raziskave, zbiranje gradiva,
metodološki pristop, analiziranje, ocenjevanje, eksperimentiranje).
9. Rezultate, predstavljene s pomočjo tabel grafov in diagramov.
10. Razpravo, ki je namenjena povezavi med že obstoječimi ugotovitvami, dejstvi in rezultati, ki
so jih opisali drugi avtorji na istem ali sorodnem področju raziskovalnega dela.
11. Zaključek:
- v njem so podane izključno avtorjeve ugotovitve,
- navede se možnost nadaljnjih raziskav.
12. Literaturo, uporabljeno pri pripravi na raziskovalno delo in med njim. Navajajo se samo tista dela, ki jih je avtor direktno uporabil pri svojem delu. Avtorji, navedeni v citatih raziskovalne naloge, morajo biti navedeni tudi v literaturi.

15. člen

Predstavitev raziskovalne naloge

Zagovor pred strokovno komisijo je javen, traja od 10 do 15 minut.
Raziskovalec ima na razpolago pano, kjer lahko razstavi svoje delo, dokumentacijo, grafični prikaz ali instrument, ki osvetljuje njegovo temo. Poslušalci si lahko njegovo delo ogledajo in z avtorjem diskutirajo. Vizualna predstavitev naloge naj bo jasno razčlenjena, vsebovati pa mora dovolj informacij, da bo zanimiva tudi za poslušalce. Dijaki naj se izogibajo zapletenim video predstavitvam, saj te večinoma odvzamejo precej časa in niso v veliko pomoč pri sami predstavitvi. Prav tako se naj kandidati izognejo daljšim monologom ali pa le obnovi že zapisane raziskovalne naloge.

Avtor naj na zagovoru:
1. Pojasni, zakaj je raziskovalno nalogo napisal.
2. Izpostavi originalnost naloge.
3. Pojasni bistvo naloge in se izogiba navajanju nepotrebnih podatkov.
4. K uvodu sodi predstavitev hipoteze oz. hipotez. Hipoteza naj bo povezana z vsebino naloge, dosedanjih raziskav ne navajamo.
5. Sledi predstavitev eksperimentalnega dela oz. empiričnega dela, kjer so predstavljene metode dela v obliki "recepta", brez opisovanja in vključevanja nepotrebnih podatkov. Jasno naj bodo izpostavljene statistične metode.
6. Rezultati naj bodo podani jasno in strnjeno. Rezultatov in razprave ne združujemo.
7. V razpravi so pojasnjene lastne trditve, le-te naj bodo obrazložene z že obstoječimi podatki v literaturi.

16. člen

Vrednotenje raziskovalnih nalog

Strokovne komisije na državnem srečanju so sestavljene iz najmanj treh članov, strokovnjakov z določenega področja z univerze ali inštitutov. Strokovno komisijo vodi predsednik. Člani strokovnih komisij prejete naloge pregledajo in ovrednotijo na podlagi ocenjevalnega lista. Pred pričetkom Srečanja se sestanejo vsi člani komisije in pripravijo vprašanja, ki bodo zastavljena ob zagovoru posamezne naloge. Po končani predstavitvi raziskovalnih nalog člani komisij uskladijo mnenja ter pripravijo interno razvrstitev.

Strokovne komisije na podlagi ocene raziskovalne naloge in njene predstavitve raziskovalne naloge razvrstijo. Na zaključni slovesnosti predsedniki komisij najboljše naloge na kratko predstavijo in utemeljijo izbor ter podajo splošno oceno kvalitete prispelih nalog. Preostale naloge niso razvrščene.

3.Splošne določbe

17. člen

Razglasitev nagrajencev je javna.
Rezultati bodo objavljeni javno ob zaključku tekmovanja, kakor tudi pisno v poročilu Organizacijskega odbora za tekmovanje v znanju biologije in na spletni strani www.zveza-zotks.si. Skupaj s prijavo potrdi tekmovalec ali udeleženec srečanja tudi soglasje za javno objavo rezultatov.

18. člen

Priznanja o znanju biologije podeljuje Organizacijski odbor tekmovanja v znanju biologije.

19.člen

Vsa podeljena Priznanja o znanju biologije morajo biti žigosana z žigom ZOTKS in podpisom predsednika Sekcije za biologijo pri Gibanju znanost mladini.

20.člen

Izdelke državnega tekmovanja hrani Organizacijski odbor za tekmovanje v znanju biologije eno leto. Po poteku roka za hranjenje izdelka, pristojni odbor zagotovi uničenje le-teh.

21. člen

Če tekmovalec meni, da je na tekmovanju z reševanjem dosegel boljši rezultat, kot izhaja iz
razglasitve rezultatov, lahko v roku 3. dni od objave rezultatov vloži pisni ugovor, ki mora biti
obrazložen. Ugovor se vloži pri Organizacijskem odboru za tekmovanje v znanju biologije.
Po prejemu ugovora tekmovalna komisija nalogo ponovno pregleda in poda mnenje o ugovoru, ki je dokončno.

22. člen

Materialne stroške za vsa priznanja (tiskovine), pripravo testov in vse stroške državnega tekmovanja, razen stroškov potovanja za tekmovalce in njihove mentorje, financira Gibanje znanost mladini s finančnimi sredstvi, ki jih v ta namen na podlagi razpisa dobi od Ministrstva za znanost, šolstvo in šport ter sponzorjev.

23. člen

Pravilnik je sprejela Sekcija za biologijo pri Gibanju znanost mladini na seji 3. decembra 2001, ki jo je sklical Organizacijski odbor za tekmovanje v znanju biologije, na katero so bili vabljeni tudi učitelji biologije.

Predsednica sekcije za biologijo:

prof. dr. Barbara Bajd