OSNOVE JADRANJA

Jadranje ni tako preprosto kot zgleda na prvi pogled. Jadrati lahko začnemo na manjših tekmovalnih jadrnicah, npr.optimist, europa...  ali pa na večjih klasičnih jadrnicah  npr. J 24.

Učenje na regatnih jadrnicah je odvisno od naše starosti in teže.  Najmlajši začnejo jadrati na najmanjiši jadrnici optimist, ki je za to najbolj primerna in ni preveč zahtevna. Najstniki večinoma začnejo na laserju, europi, ki pa ni več tako popularna ali pa gredo na dvoseda,  starejši  pa večinoma začnejo na večjih regatnih jadrnicah, na kateri je lahko tudi več ljudi.

Pri učenju jadranja je na prvem mestu najprej teorija. Najprej je treba spoznati  dele barke in vetrove, ter spoznati kako barko usmerjamo oziroma „vozimo”.
 
slika 1: jadranje na večjih jadrnicah


 
slika 2:jadranje na manjših jadrnicah
 
GLAVNI DELI ŠOLSKE BARKE

  • vlečna vrv: v primeru reševanja omogoča drugemu plovilu, da varno privleče jadrnico na kopno
  • baloni in zračni žepi: omogočajo nepotopljivost jadrnice ali pa upočasnjujejo potapljanje (v primeru vdora vode ali če se prevrnemo)
  • pasovi: za ravnanje ravnotežja (v močni vetru se med jadranjem v orco barka začne nagibati proti jadru in zravnamo jo lahko le tako, da se zataknjeni za pasove, z vso svojo težo nagnemo čez rob barke)
  • škripčevje: omogoča lažje zategovanje jadra
  • kobilica: stabilizira barko in preprečuje njeno odnašanje
  • krmilo: služi za usmerjanje barke
  • vang: vleče bum proti tlom
  • škota: vrv za zategovanje in popuščanje jadra
  • bujol: posoda za praznjenje vode iz barke

KAKO JADRATI

Jadranje je v teoriji zelo preprosto. Vse je odvisno le od zategovanja in popuščanja jadra. Pozicija jadra je odvisna od smeri vetra oz. od želene smeri glede na veter. Glede na smer vetra poznamo tri osnovne oblike jadranja oz. smeri vožnje in dve vmesni obliki.

1. Orca (ang. close hauled)
    
    To je jadranje z najmanjšim možnim kotom glede na veter, ki znaša pribl. 45 stopinj od točke z katere piha veter. Jadranje z kotom majšim od 45 stopinj ni mogoče. Temu območju rečemo "in irons". Prvi znak je, da nam jadro začne plapolati, nato pa se barka ustavi, v nekaterih primerih pa se pomika tudi nazaj. Pri jadranju v orco lahko do naše destinacije pridemo le z cik-cakanjem in z jadrom zategnjenim do konca oz. toliko kot je mogoče.
 
          




Slika 4: cik-cakanje v veter


2. Bočno jadranje (ang. beam reach)

To je jadranje od vetra, pri katerem je jadro zategnjeno⁄spuščeno do polovice (jadro je
 pod kotom 45 stopinj glede na barko).  Pri bočnem  jadranju je jadrnica pod pravim
kotom glede na  veter in se premika stran od vetra.









3. Jadranje v krmo (ang. running)

To je jadranje Pri katerem nam veter piha v hrbet, zato je treba jadra spustiti, da so pravokotno na barko. Jadranje v krmo je lahko nevarno, saj pri obratu od vetra (poja-la-banda) jadro zelo hitro spremeni pozicijo in zamenja strani, če nismo previdni nas lahko spodnji del jadra (bum) močno udari po glavi ter povzroči hude poškodbe. Ob nenadni spremembi smeri vetra se ta premik jadra lahko zgodi tudi nepričakovano.


Slika 5: Poja-la-banda

 
Slika 3: smeri jadranja


IZRAVNAVA JADRNICE PO PRREVRATU

Velikokrat se nam zgodi, da se kljub pazljivosti prevrnemo. Takrat je najbolj pametno, da se zberemo in počasi jadrnico izravnamo ter jadramo naprej.

Ko je jadrnica prevrnjena, jo najprej jo obrnnemo v veter, natopa stopimo na rob barke in se primemo za kobilico. Jadrnica se bo tako postavila na bok. Takrat  se povzpnemo na kobilico in pazimo, da je ne zlomimo. Voda bo odtekla z jadra in barka se bo vzravnala. Zdaj  je treba samo še zlesti v barko. To počnemo vedno na krmi, saj bi se nam, če bi to naredili na boku, barka nagnila in zajela vodo ter se po možnosti ponovno prevrnila. Ko smo v barki spustimo škoto do konca in z bujolom spraznemo vodo.

SEDENJE V BARKI
 
Večje jadrnice imajo obtežene kobilice, ki ohranjajo ravnotežje in preprečujejo, da bi se jadrnica prevrnila. Manjše jadrnice pa takšnih kobilic nimajo in jih moramo ravnati s telesom. Ravnamo jih lahko le tako, da vedno sedimo na nasprotni strani kot je jadro.
V jadrnici ne sedimo vedno enako. Pozicija se spreminja glede na moč vetra in smer plovbe glede na veter. Ob slabem vetru navadno sedimo v barki, ob močnejšem vetru pa na robu ali pa smo nagnjeni čez rob.

Kadar jadramo v orco sedimo na robu in poskušamo biti čim bližje prečke v barki.
 Pri jadranju v krmo pa nam veter barko nagiba naprej oz. proti premcu, zato sedimo rahlo nazaj (samo toliko da je barka v ravnovesju).


UZDE

Kadar jadramo je zelo pomembno, da poznamo s kakšnimi uzdami vozimo. To nam pomaga predvsem na regatah, da vemo kdaj imamo prednost pred neko barko in kdaj ne. Večinoma imajo jadrnice z desnimi uzdami prednost, vendar pa se kdaj zgodi, da dve jadrnici vozita z enakimi uzdami in ena z jadrom pokriva drugo. Takrat ima prednost pokrita barka in se ji mora druga barka umakniti.

Uzde določamo s pomočjo jadra ali pa z škoto, npr. če je jadro na desni, potem imamo leve uzde in obratno. Drugi način oz. način s škoto pa uporabimo  tako, da pogledamo v kateri roki držimo škoto. Če imamo škoto v desni roki, potem vozimo desne uzde, če pa imamo škoto v levi roki, potem imamo leve uzde.
  
OBRAČANJE  

 Obračanje barke pomeni spreminjanje njene smeri. Obračanje s krmilom je nekoliko drugačno od tistega z volanom. Krmilo je vedno treba usmeriti v nasprotno stran, kot hočemo usmeriti barko. Pri jadranju ni pomembno obračanje v levo ali desno, pomembno je samo obračanje proti vetru in obračanje od vetra.










OBRAT

 Obrat pomeni menjavanje uzd. To pomeni, da moramo po obratu zamenjati stran na barki. Poznamo dve vrsti obratov: Obrat v veter in obrat od vetra





 

 nazaj na prvo stran