1. LITURGIKA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• Sprejeti liturgijo kot eno izmed temeljnih razsežnosti ž ivljenja in delovanja Cerkve (poleg oznanjevanja in služenja);
• seznaniti se z vsebino in obliko glavnih obredov Cerkve;
• usposobiti se za vodenje različnih oblik bogoslužij.

b) Vsebina:

• kratek zgodovinski pregled liturgije in vsebinski pregled najpomembnejš ih dokumentov;
• evharistija in drugi zakramenti
• molitveno bogoslužje
• cerkveno leto
• blagoslovi
• ljudske pobožnosti

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet Liturgika je povezan z dogmatiko, zlasti z naukom o zakramentih, s cerkveno glasbo, s katehetiko.

č) Literatura: Smolik M., Liturgika

• članki v CSS, Božjem okolju in Bogoslovnem vestniku
• Balthasar Fischer: Od lupine k jedru, Slovenski prevod, Ljubljana 1982
• Rosenberg Alfons: Odkrivajmo simbole, Slovenski prevod, Ljubljana 1993
• Snoj A, Slavko: Dieter Emens, Kateheza o zakramentih, Slovenski prevod in priredba, Ljubljana 1994
• Uvod v Rimski misal - Uvodi v posamezne obrednike

d) Obveznosti š tudenta:

• izpit in pisna priprava enega samostojnega bogoslužja.

2. DOGMATIKA I. NAUK O KRISTUSU IN BOGU

a) Vzgojno izobraževalni cilji:

• seznanitev z vsebino krš čanskega verovanja.

b) Vsebina:

• Nauk o verskih resnicah: Nauk o Bogu (starozavezno razodetje o Bogu, Bog Stvarnik, prvi greh; angeli in hudobni duhovi);
• Jezus Kristus (njegovo odreš enjsko delovanje v dejanju in besedi, odreš enje, razodetje Sv.Trojice; Jezus po pričevanju Nove zaveze; skrivnost dveh narav v eni osebi);
• Krš čansko verovanje (milost, razum, svobodnja volja);
• Kristusova milost. Nauk o poslednjih rečeh (eshatologija);
• Marija, Kristusova in naš a Mati: glavne verske resnice o Mariji.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Dogmatika je povezana z vsemi drugimi predmeti.

č) Literatura:

Obvezna:

• Skripta: dr. Anton Nadrah, Kristocentrična dogmatika
• Katekizem Katoliš ke Cerkve

Izbirna:

• Joseph Ratzinger, Uvod v krš čanstvo
• Dieter Emeis, Naš a vera
• Kratka razlaga veroizpovedi

d) Obveznosti š tudenta:

• pisno delo (5 str. - poglobitev ene od učnih tem);
• izpit

3. DOGMATIKA II. NAUK O ZAKRAMENTIH

a) Vzgojno izobraževalni cilji:

• predstavitev nauka o sedmerih zakramentih.

b) Vsebina:

• Sploš en nauk o zakramentih (Kristus kot prazakrament, nauk koncila o zakramentih, definicija, postavitev od Kristusa, delivec in prejemnik zakramentov in njihovo š tevilo);
• Nauk Sv pisma, izročila in cerkvenega učiteljstva o sedmerih zakramentih.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

• predvsem z liturgiko.

č) Literatura:

Obvezna:

• Skripta: dr. Franc Oražem, Kristocentrična dogmatika II

Izbirna:

• Adolf Adam, Smisel in podoba zakramentov, Celje 1979
• Katekizem katoliš ke Cerkve

d) Obveznosti š tudenta:

• pisno delo (5 str. - poglobitev ene od učnih tem);
• izpit.

4. FILOZOFIJA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• usposobiti sluš atelje, da ob poznavanju ključnih filozofskih pojmov oblikujejo svoje mnenje, torej ne samo, da govorimo o filozofiji, ampak da postajajo sami vedno bolj "filozofi";
• ob poznavanju različnih filozofskih smeri naj bi bili vedno bolj odprti za različnost in drugačnost pogledov;
• ključni smoter ob tem pa je, da bi sliš atelji ob pogledu v zgodovino filozofije in bogastva misli zavzeli svoje stališ če do današ nje misli, kulture, dogajanj v družbi...

b) Vsebina:

• kratek zgodovinski pregled filozofije;
• srečanje z vsaj nekaterimi filozofskimi teksti:
• teme iz naravne teologije (človek, presežno bitje, vpraš anje naš e govorice o Bogu, "dokazovanje" obstoja Boga, etika in vpraš anje Boga, sodobni pogledi na vpraš anje filozofije, religije... itd.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Filozofija kot "dekla teologije" pripravlja sluš atelje na srečanje s teologijo. Poudarek na razumskem iskanju (filozofiji), da človek odkrije v sebi sposobnost postavitve vpraš anja, je primerna dispozicija za odprtost v sprejetju odgovora, ki je človeku darovan z razodetjem. Filozofija je tudi tesno povezana z moralno teologijo (etična vpraš anja), pa tudi drugimi vedami.

č) Literatura:

Obvezna:

• Stres Anton: Človek in njegov Bog, MD, Ljubljana 1994

Izbirna:

• Vsak sluš atelj naj bi prebral krajš e delo kakega filozofa (Aristotel, Platon, Avguš tin, Tomaž Akvinski, Hegel, Nietzshe, Hiedegger, Levinas idr.).

d) Obveznosti š tudenta:

• predlog: seminarska naloga ali refleksija knjige dr. A. Stresa, Človek in njegov Bog;
• izpit.

5. DUHOVNA TEOLOGIJA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Ob soočanju z duhovno teologijo lahko sluš atelji oblikujejo tudi svojo duhovno rast.

b) Vsebina:

Duhovna teologija sluš ateljem pove, kaj je središ če vsega versko-vzgojnega prizadevanja: božje življenje v nas, rast tega življenja do najviš je stopnje (pomoč pri rasti tega življenja). Gotovo tudi ostali predmeti usposabljajo za to nalogo. Ta predmet pa bolj jasno pokaže na to poslanstvo.

c) Povezanost z drugini predmeti:

Duhovna teologija je povezana z vsemi predmeti, ki sooblikujejo človekovo duhovno rast. Posebno je povezana z dogmatiko, naukom o Cerkvi, liturgiko, pa tudi s psihologijo.

č) Literatura:

Obvezna:

• Oražem France: Skripta: Krš čanska duhovnost
• Uvod v teologijo duhovnosti

Izbirna:

• Oražem France: Teologija duhovnosti, Ljubljana 1993
• J. H. Newman, Vodi me, dobrotna luč (izbor)
• V. Truhlar, Leksikon duhovnosti

d) Obveznosti š tudenta:

• pisna naloga: refleksija ob prebrani knjigi s področja teologije duhovnosti ali refleksija svojega duhovnega življenja;
• izpit.

6. MORALNA TEOLOGIJA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Edini namen moralne teologije je pomoč pri spreobrnjenju. Predmet ne sme biti aktivističen, ampak v sebi živ.

b) Vsebina:

Ko gre za osnove moralne teologije, je treba opredeliti nekatere poglede na človeka in njegovo etično in moralno življenje.

c) Povezanost z drugini predmeti:

Povezanost z drugimi predmeti je mnogostranska. Ta povezanost načela. Brez nje bi bila teologija verjetno prej teognozija kot teologija.

č) Literatura:

• Skripta in priročniki (dr. A. Mlinar, Osnovna moralna teologija)
• Okr. "Sijaj resnice" in z njo v zvezi tudi literatura (BV)
• Poleg tega obstaja spisek predvsem prevedenih cerkvenih dokumentov in knjig, ki so tako dostopne v naš em jeziku. Ta spisek se bo redno dopolnjeval.

d) Obveznosti š tudenta:

Študent ima nalogo napisati kratko poročilo o prebrani snovi (vsaj en dokument oz. okrožnico), ki ga mora oddati pred izpitom.

7. NAUK O CERKVI IN EKUMENIZEM

a) Vzgojno izobraževalni cilji:

• predstaviti katoliš ko Cerkev, njeno bistvo, strukture, poslanstvo;
• predstaviti druge krš čanske skupnosti in prizadevanje za edinost.

b) Vsebina:

• ustanovitev, ureditev, narava, namen, poslanstvo in misijonska razsežnost Cerkve po nauku dogm. konstitucije o Cerkvi;
• Katoliš ka Cerkev in druge krš čanske Cerkve in skupnosti, vzroki za ločitve in prizadevanja za edinost;
• prikaz dokumentov o ekumenizmu.

c) Povezavnost z drugimi predmeti:

Predmet je povezan s cerkveno zgodovino, z dogmatiko in s cerkvenim pravom.

č) Literatura:

Obvezna:

• Skripta: dr. Bogdan Dolenc, Skrivnost občestva, Ljubljana 1994

Izbirna:

• J. Ratzinger, Poklicani v občestvo - današ nji pogled na Cerkev, Ljubljan 1993
• Katekizem katoliš ke Cerkve.

d) Obveznosti š tudenta:

• pisno delo (5 str. - poglobitev ene od učnih tem);
• izpit.

8. PASTORALNA TEOLOGIJA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Sluš atelji se seznanijo z bistvenimi postavkami pastoralne teologije, zlasti tistimi, ki zadevajo njihovo predvideno katehetsko oznanjevanje. Hkrati se soočijo z realnostjo domačega župnijskega življenja in se učijo načrtovati pastoralno delo, kar zahteva povezovanje z drugimi subjekti tega dela.

b) Vsebina:

Vsebina je zajeta v skripti, ki ga je pripravil mag. Alojz Uran in zajema mesto pastoralne teologije v poslanstvu Cerkve, pastoralne osnove II. vatikanskega koncila, cilje in naloge pastoralne teologije, pastoralne strukture, nosilce tega dela in metodološ ke osnove pastoralnega dela.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet se zlasti navezuje na dogmatiko, biblicistiko, ekleziologijo in sociologijo.

č) Literatura:

Obvezna literatura je eno od temeljnih del novejš ih cerkvenih dokumentov, ki se tičejo pastoralke in so navedeni v skripti kot zaželjena literatura.

d) Obveznosti š tudenta:

• skupinsko delo pri izdelavi župnijskega pastoralnega načrta;
• pisna ali ustna predstavitev enega od predlaganih dokumentov Cerkve;
• izpit.

9. OSNOVNO BOGOSLOVJE IN VERSTVA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Osnovno vodilo (smoter) je vzet iz 1 Pt 3,15-17: "Vsak trenutek bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraš a za razlog vaš ega upanja." Zaradi tega hoče predmet vedno apelirati na konkretne življenske dogodke.

b) Vsebina:

• religijske znanosti
• vera in teologija
• Sveto pismo (kanon, razodetje, inspiracija...)
• izročilo
• Zaveza
• verstva
• komunikacija in dialog

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet je dober uvod v ostale predmete, predvsem svetopisemske, pa tudi dogmatične in pastoralne.

č) Literatura:

Obvezna:

• Dogmatična konstitucija o božjem razodetju (BR)
• Izjava o razmerju do nekrš čanskih verstev (N)

Izbirna:

• Ocvirk Drago: Niokoli dokončan boj za človeka in njegovo dostojanstvo

d) Obveznosti š tudenta:

• čim aktivnejš e sodelovanje, razmiš ljanje ob literaturi;
• izpit.

10. EKSEGEZA STARE ZAVEZE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Sluš atelji naj bi se seznanili z osnovnimi pojmi o Svetem pismu in posebej o Stari zavezi in tudi z načinom razlage ob izbranih odlomkih. Tako bi mogli z večjim razumevanjem sami brati in razumeti Staro zavezo in uporabljati ne preveč zahtevno strokovno slovstvo s tega področja. b) Vsebina: V začetku nekaj o osnovnih stvareh, ki zadevajo celotno Sveto pismo: navdih, nezmotnost, kŕnon in kanoničnost, potem uvod v Peteroknjižje in nekaj zgodovinskih in preroš kih knjig Stare zaveze ter v psalme. Ob uvodih je razlaga nekaterih značilnih odlomkov (pasha in izhod iz Egipta, zaveza na Sinaju, stvarjenje sveta in človeka ter prvi greh, Izaijev poklic in četrti spev o Gospodovem služabniku).

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Uvod v Staro zavezo je skupaj z uvodom v Novo zavezo važna osnova za dogmatiko in moralko in hkrati vsebinska osnova za katehetske predmete.

č) Literatura:

Obvezna:

• Skripta: S. Večko, Sveto pismo stare zaveze, Ljubljana 1981

Izbirna:

• Svetopisemski vodnik, Koper 1984 F. Rozman, Svetopisemske osnove, Ljubljana 1993

d) Obveznosti š tudenta:

• brati svetopisemske knjige, ki jih obravnavamo;
• izpit.

11. EKSEGEZA NOVE ZAVEZE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Sluš atelj naj bi se seznanil z osnovnimi pojmi o Novi zavezi (predvsem o evangelijih) in metodami razlage, da bi sam mogel z večjim pridom brati Novo zavezo in tudi uporabljati ne preveč zahtevno strokovno slovstvo.

b) Vsebina:

Zgodovinsko ozadje in nastanek evangelijev, sinoptično vpraš anje, uvod v posamezne evangelije, življenje in dela Sv. Pavla. Vmes razlaga važnih odlomkov iz "Jezusovega otroš tva" v Mt in Lk in iz "pasijona" po Janezu s primerjanjem sinoptikov.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

V povezavi z uvodom v Staro zavezo je ta predmet osnova za dogmatiko in moralko, pa tudi pomembna snov za katehetske predmete.

č) Literatura:

Obvezna:

• Skripta: M. Peklaj, Razodetje Boga v Novi zavezi, Ljubljana 1985.

Izbirna:

• Rozman F., Svetopisemske osnove, Ljubljana 1993
• Dodd Ch. H., Začetnik krš čanstva, Ljubljana 1977
• Drane J., Pavel, Koper 1987

d) Obveznosti š tudenta:

• dobro prebrati š tiri evangelije in kako Pavlovo pismo;
• izpit.

12. ZGODOVINA CERKVE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• gledati na zgodovino kot dogajanje v odreš enjski zgodovini
• spoznati pomembnejš a dogajanja v preteklosti in v tej luči razumeti sedanjost
• predstaviti Cerkev po svetu in v Sloveniji v različnih zgodovinskih obdobjih
• pokazati vplive krš čanstva na razvoj slovenskega naroda in ovrednotiti prispevek, ki ga je pri njegovem razvoju imela Cerkev

b) Vsebina:

• kronološ ki pregled zgodovine Cerkve - od začetkov do 20. stoletja:
• Cerkev v grš ko-rimskem svetu
• srednji vek
• obdobje reform
• Cerkev na prehodu v novo dobo

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Sploš ni pregled cerkvene zgodovine je povezan z ekleziologijo, dogmatiko, liturgiko (zgodovina).

č) Literatura:

Obvezna:

• Benedik M., Zgodovina Cerkve (skripta, pripravljena za TPŠ)
• Tvoja in moja Cerkev, Ljubljana 1982
• Papeži od Petra do Pavla II., Celje 1989
• Posamezni članki iz Leta svetnikov - Apostolska dela

Izbirna:

• Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje 1991
• Zgodovina Cerkve, Ljubljana 1988 ss.

d) Obveznosti š tudenta:

• preizkus znanja sluš ateljev (izpit) predpostavlja poznavanje obvezne literature.

13. CERKVENO PRAVO

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Cerkveno ali kanonsko pravo obravnava pravno ureditev Cerkve kot vidne družbe, ki jo je ustanovil Jezus Kristus in jo oskrbel s hierarhičnimi organi. Sam predmet želi približati š tudentom in š tudentkam Cerkev kot urejeno družbo, ki na zemlji nadaljuje Gospodovo odreš ilno delo, različne službe, ki so v Cerkvi, nositelje teh služb in odgovornost vseh vernikov za rast božjega kraljestva. Spregovri o odnosih med papežem in š kofi, š kofi med seboj, med cerkvenim vodstvom in verniki. V svojem drugem delu je predstavljen sploš ni nauk o zakonski zvezi, na osnovi katere nastane dosmrtna življenjska skupnost, ki ima osebni in družbeni značaj. Blagor družbe in Cerkve je namreč tesno povezan z družino, katere temelj je zakonska zveza.

b) Vsebina:

Kaj je cerkveno ali kanonsko pravo, njegov izvor in zgodovina, pravni položaj, dolžnosti in pravice vseh vernikov in vernikov laikov, cerkvena oblast in nosilci cerkvene oblasti (papež in š kofje), cerkvene službe, deležnost laikov pri službenem poslanstvu, krajevna Cerkev.

Glede zakonske zveze: kaj je zakonska zveza, njen namen in bistvene lastnosti, zakramentalnost zakona in priprava na zakon, razdiralni zadržki na sploš no, posamezni zadržki in njihov spregled, zakonska privolitev in pravni učinki zakona. Ob koncu spregovori š e o ločitvi zakoncev, poveljavitvi zakona in postopkovnem pravu kot poti za ugotavljanje veljavnosti zakona oz. njegove ničnosti.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Vse teološ ke discipline so cerkvenemu pravu pomožne znanosti, š e posebej dogmatika in moralka, ki mu dajeta temelj, in filozofija. Pomožne znanosti so tudi vse druge pravne vede.

č) Literatura:

Skripta: Cerkeno pravo in Zakonsko pravo.

Zelo koristno bi bilo imeti Zakonik cerkvenega prava.

d) Obveznosti š tudenta:

• izpit.

14. PSIHOLOGIJA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• pridobivanje sploš nega znanja in najpomembnejš ih teoretičnih in uporabnih panog psihologije (razvojna psihologija, psihologija osebnosti in psihologija vzgoje);
• spoznavanje najpomembnejš ih značilnosti otrokovih posameznih razvojnih obdobij, ki so potrebne za katehetsko delo (telesni razvoj, razvoj miš ljenja in intelektualni razvoj, socialno emocionalni razvoj, psihoseksualni razvoj, razvoj otr. vernosti)

b) Vsebina:

Glavni poudarki so na naslednjih vsebinah:

• sploš ne osnove posameznih področij psihologije;
• razvojne značilnosti v posameznih obdobjih otrokovega duš evnega življenja;
• razvoj moralnega presojanja pri otroku in psihološ ke osnove moralnega vzgajanja;
• razvoj in pomen verske vzgoje v posameznih življ. obdobjih pri otroku;
• osnove psihodinamičnih in razvojnopsihološ kih dejavnikov psihologije komunikacije (ali komunikacijske oz. "odnosne" psihologije).

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet se povezuje s Katehezo predš olskih otrok, Katehezo osnovne š ole in Katehezo mladine.

č) Literatura:

Obvezna:

• Anžlovar M., Skripta Horvat L.: Razvojna psihologija, Lj. 1987
• Trstenjak A.: Človek končno in neskončno bitje, Celje 1988 (poglavje o Psihologiji verovanja)

Izbirna:

• Gordon T. (priredil Bečaj J.): Trening večje učinkovitosti za učitelje, Svetov. center, Lj. 1983
• katerokoli delo s poročja komunikologije

d) Obveznosti š tudenta:

• š tudij obvezne literature;
• izpit.

15. SOCIOLOGIJA RELIGIJE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Študentom in š tudentkam so posredovane osnovne cosiološ ke zakonitosti in pogojenosti družbe, ki so lahko v veliko pomoč pri vzgojnem in pastoralnem delu. Delo katehistov in katehistinj je neposredno povezano z najrazličnejš imi skupinami, zato je poznavanje sociološ kih zakonitosti dela s skupinami š e toliko bolj pomembno.

b) Vsebina:

• kaj je sociologija (definicija, predmet, osnovni elementi in pojmi, povezava z drugimi vedami ...);
• metodologija sociološ kega raziskovanja;
• sociologija družine;
• proces socializacija;
• sociologija skupin, š e posebej vodenje skupin;
• sociologija religija;
• pastoralna sociologija s poudarkom na župniji.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Sociologija je osnova za pastoralko, š e posebno za pastoralno načrtovanje. Prav tako je sociologija tesno povezana z Osnovami skupinskega dela, Didaktiko in metodiko ter Katehezo mladine in odraslih.

č) Literatura:

• Gril J., Pastoralna sociologija, skripta, Ljubljana 1987
• Kroš elj J., Uvod v pastoralno sociologijo, MD, Celje 1973
• več avtorjev, Duhovnik in pastoralna sociologija, Škofijski ordinariat Maribor, Maribor 1965
• Kozar L., Statistika in verska praksa, Škofijski ordinariat Maribor, Maribor 1972
• Goričar J., Temelji obče sociologije, DZS, Ljubljana 1977
• Bajzek J., Mladostno zorenje v skupini, Ognjiš če, Koper 1989
• Bohak J., Metode dela v skupini, Maribor 1992

d) Obveznosti š tudenta:

• sodelovanje pri predavanjih;
• priprava pisnega izdelka na dogovorjeno temo;
• izpit.

17. (in 15. - druga stopnja) DUHOVNA FORMACIJA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Osebna duhovna formacija:

• uvajanje v duhovno življenje (osebna odgovornost za oblikovanje krš čanske, zlasti katehetove osebnosti in duhovno zorenje);
• praktično spoznavanje različnih oblik duhovnih vaj;
• pridobivanje osnov duhovnega spremljanja.

Skupnost- eklezialna formacija:

• Liturgična slavja;
• skupno bivanje;
• medsebojno spoznavanje.

b) Obseg in vsebina predmeta:

predmet je na programu vsa š tiri leta.

Duhovna dimenzija:

• poznavanje samega sebe, svojih temeljev in odnosa do Boga;
• prepoznavanje poklicanosti in svojega odgovora na poklicanost;
• uvajanje v osebno meditativno in kontemplativno molitev;
• omogočiti osebni duhovni ali spovedni pogovor.

Skupnostna dimenzija:

• priprava liturgičnih slavij;
• spodbujanje medosebnega odnosa;
• podeljevanje izkuš enj in doživetij.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet je povezan neposredno s Krš čansko duhovnostjo, posredno pa z vsemi ostalimi predmeti.

č) Obveznosti š tudenta:

• Vsakoletna udeležba duhovnih vaj oz. duhovnih obnov.
• Vsaj enkrat v vsaki stopnji prisotnost pri vajah, ki so organizirane v okviru š ole.
• V primeru udeležbe duhovnih vaj drugje udeleženci prinesejo potrdilo.

1. KATEHETIKA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• podajati temeljno strokovno znanje za prenos bibličnih, liturgičnih in teološ kih vsebin cerkvenemu občestvu;
• preučevati didaktiko verske vzgoje in posredovanja vere;
• praktično usposabljati katehiste(-inje) za župnijsko katehezo.

b) Vsebina:

• naslovljenci redne kateheze: odrasli, mladina in otroci;
• doživljajski, spoznavni in dejavnostni katehetski cilji;
• vsebina katehiziranja: veroizpoved, zakramenti, življenje po evangeliju (in zapovedih) ter molitev;
• cerkveno občestvo kot naravni prostor kateheze, koinonije, liturgije in diakonije;
• sredstva in pripomočki za katehezo.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

• katehetika je most med teološ kimi in antropološ kimi predmeti;
• povezuje se s sploš no in posebno didaktiko;
• uporablja veš čine in sredstva komuniciranja.

č) Literatura:

• Snoj A. S., Evangelizacija in kateheza, DŠT, Ljubljana 1993
• Snoj A. S., Kateheza o zakramentih, KC, Ljubljana 1994
• Coudreau F., Ali vero moremo poučevati?, KC, Ljubljana 1993
• Colomb J., Kateheza životnih dobi, SKC, Zagreb 1980
• Alberich E., Kateheza i crkvena praksa, SKC, Zagreb 1986

d) Obveznosti š tudenta:

• izdelati krajš i referat za seminarsko delo;
• sodelovati pri vajah;
• izpit.

2. PEDAGOGIKA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• uvajati š tudentke in š tudente v vzgojne vede, ki so pomembne predvsem za versko vzgojo;
• usposabljati š tudentke in š tudente za samostojno odkrivanje in prepoznavanje vzgojnih zakonitosti
• z aplikacijo na prakso;
• soočanje z nekaterimi pomembnimi vzgojnimi teorijami, njihovimi filozofskimi ozadji in cilji.

b) Vsebina:

• osnovnimi pedagoš ki pojmi;
• kratek zgodovinski oris
• z nekaterimi pomembnimi pedagogi in vzgojitelji (Erazem Roterdamski, Ignacij Lojolski, Jan Komensky, John Locke, J. J. Rousseau, J. H. Pestalozzi, J. F. Herbart, kakor tudi don Bosco, Montessori, Steiner, Makarenko, Buber in Piaget);
• vzgojni sistemi in inš titucije (predvsem družina, š ola, Cerkev, "okolje");
• vzgojni slogi, cilji in vzgojne metode;
• značilnosti in razsežnost verske vzgoje.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet ima stične točke s psihologijo, sociologijo, filozofijo ter z vsemi katehetskimi predmeti.

č) Literatura:

• Gerjolj S., Osnove pedagogike (skripta), Ljubljana 1993
• Gerjolj S., Verski pouk - prispevek k celostni vzgoji, v: Vzgoja v javni š oli, zbornik tekstov, Znanstveno in publicistično središ če, Ljubljana 1991, 92 - 105
• Dermota V., Snoj A. S., Religiozno-etični pouk v š oli, Katehetski center - knjižice, Ljubljana 1992
• Šktabl F., Šolski religiozni pouk v demokratični družbi, Katehetski center - knjižice, Ljubljana 1992
• Škrabl F., Učimo se vzgajati, Katehetski center - knjižice, Ljubljana 1994

d) Obveznosti š tudenta:

• napisati seminarsko nalogo;
• izpit.

3. DIDAKTIKA IN METODIKA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• razlaga zakonitosti učnega procesa in uvajanje v razumevanje didaktičnih in metodološ kih načel pri poučevanju in organizaciji pouka;
• spoznavanje odnosov med katehizirancem, vsebino in katehetom;
• spoznavanje učnih metod in oblik učenja ter njih praktične uporabe pri katehezi.

b) Vsebina:

• razlaga učnega procesa;
• didaktična načela; - učne metode;
• učne oblike učenja; - učni pripomički;
• praktična ureditev pouka in kateheze.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet predstavlja teoretično osnovo za razumevanje kateheze v posameznih življenjskih obdobjih, zato je povezan z vsemi predmeti, ki podrobneje obravnavajo ta področja. Predpostavlja pa poznavanje osnov antropologije in š e posebej psihologije, sociologije in katehetike. Metodološ ko se š e posebej nadaljuje tako v poznavanju skupinskega dela in vsemi "praktičnimi" izvajanji.

č) Literatura:

Obvezna:

• Ocepek s. K., Osnove didaktike in metodike (skripta), Ljubljana 1983
• Gioberti R., Didaktična enota, v: Katehetsko pedagoš ki leksikon, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 133.134
• Korherr E.J., Didaktične spremenljivke, v: Katehetso pedagoš ki leksikon, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 134-136
• Pelerey M., Didaktika, v: Katehetso pedagoš ki leksikon, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 136-137
• Stachel G., Didaktika (svetopisemska), v: Katehetsko pedagoš ki leksikon, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 137-141
• Gianetto U., Diferencialna kateheza, v: Katehetso pedagoš ki leksikon, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 141
• Grom B., Metoda, v: Katehetsko pedagoš ki leksikon, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 379-382

Izbirna:

• Andoljš ek I., Osnove didaktike, Ljubljana 1976
• Poljak V., Didaktika, Ljubljana 1974
• Trstenjak a., Metodika verouka, Ljubljana 1941

d) Obveznosti š tudenta:

Preizkus znanja sluš ateljev (izpit) predpostavlja poznavanje obvezne literature.

4. AVDIOVIZUALNA SREDSTVA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• spoznati pomen AVS za človeka;
• seznaniti se z najpomembnejš imi AVS, ki so primerna za katehezo;
• vaje za pripravo in uporabo AVS.

b) Vsebina:

Avdiovizualni človek:

• človekova avdiovizualna naravnava;
• komunikacija v katero je človek ujet, ga opredeljuje in usmerja;
• posledice AV vpliva na človeka;
• Oznanjevanje - kateheza in AVS:
• osnovni pojmi: kateheza, AVS;
• zgodovina oznanjevanja z ozirom na uporabo AVS;
• današ nja situacija-doba elektronike: - AVS v službi kateheze.

Praktične vaje za uporabo AVS v katehezi:

• vloga in pomen katehetove osebnosti;
• učilnica in pomen njene ureditve;
• pripoved v katehezi z govornimi vajami;
• predstavitev različnih vrst AVS, njihova izrazna moč;
• katehetska vrednost in metodološ ka uporabnost;
• vaje v pripravljanju in uporabljanju nekaterih pripomočkov.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

• praktične vaje iz katehetike - katehetika
• didaktika in metodika - pedagogika
• psihologija - kateheza osnovne š ole
• kateheza predš oskih otrok
• kateheza mladine
• kateheza odraslih

č) Literatura:

Obvezna:

• Rampre I., Avdiovizualno izražanje in kateheza (gradivo), MKS, Ljubljana 1988
• Toman s. D., Dramatizacija v katehezi, v: CS 20 (1986), š t. 1-2
• Mazzarello s. M. L. in Tricarico s. M. F., Dopovedovanje v katehezi (neobjavljeno predavanje), Ljubljana 1994

Izbirna:

• Dermota V., Avdiovizualna sredstva v katehezi, CDSB, Ljubljana 1982
• Tricarico s. M. F., Pripovedovati vero z AV pripomočki (neobjavljeno predavanje), Ljubljana 1994,
• Mazzarello s. M. L., Uporaba dramatizacije za sodobno in udeleženo katehezo (neobjavljeno predavanje), Ljubljana 1994

d) Obveznosti š tudenta:

• sodelovanje pri vajah;
• izpit.

5. OSNOVE SKUPINSKEGA DELA

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

V prvem 7 urnem srečanju sluš atelji osvojijo osnovna načela dela z malimi skupinami in pridobijo osnovne izkuš nje animiranja skupine ter opazovanja, usmerjenja in upoš tevanja osnovnih psihološ kih procesov v skupini.

V naslednjem 7 urnem srečanju osvojijo osnove dela z večjimi skupinami oz. vodenje več skupin hkrati in delo z animatorji (organizacija in izvedba seminarja).

Oba dela temeljita predvsem na delu z odraslimi.

b) Vsebina:

Predmet obsega 14 urni seminar, ki je razdeljen na dve leti - v vsakem letu je izvedeno eno 7 urno srečanje.

Prvi 7 urni sklop zajema:

• Vaje pri neposrednem delu z manjš imi skupinami:
• pospeš evanje nastajanja nove skupine;
• vaje vodenja skupine, vaje animacije in tematske skupine;
• demonstracija vaj za pomoč pri osebnem formiranju članov skupine in skupine v celoti;
• opazovanje, upoš tevanje in usmerjanje skupne dinamike;
• vaje soočanj, povratnih informacij in refleksije.
• Teorija: - kaj je delo s skupinami ter raznovrstnost tega področja;
• specifike in razlike med individualnim delom ter delom s skupinami (osnovne smernice pri individualnem ali skupnem delu, obrambni mehanizmi, skupina kot samostojna kvaliteta, cilji dela s skupinami, prehodna narava skupine, razlika med skupino in skupnostjo,...);
• osnovne intervencije pri delu s skupinami; - skupinska dinamika in pripomočki za opazovanje skupinske dinamike;
• problem formacije voditelja, članov skupin in skupine v celoti.

Nadaljevalni 7 urni sklop zajema:

• Demonstracijo osnovnih oblik dela z večjimi skupinami:
• neposredno delo s skupinami in problem "vodenja";
• posredno delo s skupinami (vodenje seminarja) in problem animacije animatorjev, samostojnega dela članov ter oblikovanja sintez.
• Teorija: - osnovni elementi pri organizaciji in izvedbi seminarja (delo z več skupinami hkrati);
• pomen in načela samopomoči, mentorstva in supervizije za voditelje skupin in nekatere osnovne oblike izvanja samopomoči v skupini;
• problem dela s skupinami na podlagi psihološ kih načel ter podlagi krš čanskih načel (psihološ ka načela - pomoč in tudi ovira pri odprtosti za delovanja Svetega Duha).

c) Povezanost z drugimi predmeti: Predmet je predvsm metodičen - sluš atelja seznanja (predvsem preko vaj) z osnovnimi načeli in metodami (pripomočki) pri delu s skupinami. Predmet se povezuje z drugimi predmeti relativno malo.

č) Literatura:

Izbirna:

• Randall R., Southgate J.: Skupinska dinamika v skupnosti, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Viš ja š ola za socialne delavce, Ljubljana, 1988
• Trstenjak A.: Problemi psihologije, Slovenska Matica, Ljubljana, 1976 (258-318)
• Rus s. v.: Socialna psihologija: teorija, empirija, eksperiment, uporaba I. in II., Davaen d.o.o., Ljubljana 1994

d) Obveznosti š tudenta:

Sodelovanje pri seminarju se š teje za priznan in uspeš no opravljen seminar.

6. KATEHEZA PREDŠOLSKIH OTROK

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• spoznavanje duš evnih sposobnosti predš olskega otroka, ki naj bi jih vsak vzgojitelj in katehet upoš teval pri verski vzgoji;
• spoznanje sodobnih pedagoš kih pristopov k majhnemu otroku;
• spoznavanje vzgojnih metod in metod dela z majhnimi otroki ter obhlikovanje verskovzgojnih ur za predš olske otroke.

b) Vsebina

• opredelitev in utemeljitev verske vzgoje v predš olskem obdobju;
• duš evne sposobnosti predš olskega otroka;
• verska vzgoja predš olskih otrok;
• naloge verske vzgoje;
• versko vzgojne dobrine oz. vsebina, ki naj bi jo posredovali otrokom v predš olskem obdobju;
• pedagoš ki pristopi in oblikovanje versko vzgojnih ur za predš olske otroke;
• nekatera sredstva verske vzgoje v predš olskem obdobju.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet Verska vzgoja predš olskih otrok je povezan z razvojno psihologijo, pedegogiko in z metodiko in didaktiko. Kar obravnavajo ti predmeti, pri predmetu o verski vzgoji predš olskih otrok upoš tevamo in povzamemo iz njih, kar je posebej pomembno za predš olsko obdobje. V tem je tudi neko dopolnjevanje in dograjevanje.

č) Literatura:

Obvezna:

• Ocepek s. K., Skripta: Verska vzgoja predš olskih otrok
• Priročnik za predš olsko versko vzgojo "Jezus nas ima rad", MKS - Mohorjeva družba, Ljubljana-Celje 1993, strani 7-56

Izbirna:

• Uvodi v priročnike za predš olski verouk, nekaj članov v CSS

d) Obveznosti š tudenta:

Izpit obsega:

• praktična vaja (pisna priprava in predstavitev versko vzg. ure za predš olske otroke);
• ustni izpit iz vsebine predavanj.

7. KATEHEZA OSNOVNE ŠOLE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• Privesti sluš atelje do sinteze med teološ kimi in antropološ kimi vedami;
• s primernim psihološ kim, pedagoš kim in didaktičnim pristopom, z ustrezno katehetsko metodo odgovarjati na razvojna vpraš anja katehizirancev.

b) Vsebina:

• psihološ ki oris otroš tva in predadolescence
• določitev ciljev kataheze
• osnovne teme kateheze
• didaktični pristop pri katehezi

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predpostavlja poznavanje skoraj vse vsebine predmetov TPŠ. Predmet neposredno nadgrajuje in konkretizira predavanje Osnovne didaktike in metodike in pripravlja praktične vaje in nastop.

č) Literatura:

Obvezna:

• Nemetschek M., Bog v življenju otroka, Ljubljana, KC 1986
• Stelzer K., Otrok in njegove prve verske težave, Ljubljana, Katehetski center Knjižice, 1994
• Bajzek J., Nemirno iskanje, Ljubljana, Katehetski center Knjižice, 1992
• Zelič s. B., Kateheza osnovnoš olskih otrok, Ljubljana 1944 (skripta, 2. dopolnjena izdaja)
• Kongregacija za duhovš čino, Sploš ni katehetski pravilnik, Ljubljana 1972
• Colombo A., Razvojna doba, v: Katehetsko pedagoš ki leksikon, Ljubljana, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 554- 557
• Giannatelli R., Predadolescenti, v: Katehetsko pedagoš ki leksikon, Ljubljana, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 499-502
• Alberich E., Cilji kateheze, v: Katehetsko pedagoš ki leksikon, Ljubljana, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1992, 107- 109
• Slovenska š kofovska konferenca, Načrt za katehezo v župnijski skupnosti, MKS, Mohorjeva družba Ljubljana-Celje 1991, 12- 15
• Slovenski katehetski svet, Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo, 25. Zbornik katehetskega tedna, Ljubljana 1995

Izbirna:

• Horvat L., Magajna M., Razvojna psihologija, Ljubljana (DZS) 1989, 207- 232
• Snoj A. S.- Emeis D., Kateheza o zakramentih, Katehetski center Knjižice, Ljubljana 1994

d) Obveznosti š tudenta:

Preizkus znanja predpostavlja predhodno napisano in oddano katehezo, pripravljeno po antropološ ko kerigmatičnem vzorcu.

8. KATEHEZA MLADINE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

Uvajanje v mladinsko miselnost, seznanjenje temeljnih potreb in zahtev mladih.

b) Vsebina:

Spoznavanje sedanjega stanja in vsebinski pokoncilski predlog mladinske pastorale. Poudarek je na eklezialni dimenziji dela z mladimi.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predpostavlja poznavanje katehetike, pedagogike, skupinske dinamike, pastoralne teologije in psihologije mladostnikov.

č) Literatura:

Obvezna:

• Koncilski dokument o Cerkvi
• Trstenjak A.: Pastoralna psihologija
• Oberstar-Kobal: Skripta o mladinski pastorali
• Slovenski katehetski svet, Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo, 25. Zbornik katehetskega tedna, Ljubljana 1995

Izbirna:

• Katekizem katoliš ke Cerkve
• Frankl V., Volja do smisla
• Giussani L.: Človek iš če svoj obraz

d) Obveznosti š tudenta:

• pisna naloga za pregled snovi iz predavanj in skript ali "priprava mladinske kateheze" (pisna naloga);
• hospitacija pri eni mladinski skupini;
• izpit.

11. - 14. PRAKTIČNE VAJE IZ KATEHETIKE

a) Vzgojno izobraževalni smotri:

• uvajanje v katehetsko delo;
• pridobivanje katehetske prakse.

b) Obseg in vsebina predmeta:

Predmet je na programu 2 leti (4 semestre).

V 3. letniku vključuje:

• skupne vaje z mentorjem;
• hospitacije.

V 4. letniku vključuje:

• skupne vaje z mentorjem;
• hospitacije;
• vsaj en semester (17 ur) redne tedenske kateheze;
• izpitna nastopna kateheza.
• Skupne vaje z mentorjem vključujejo:
  
  • Predstavitev pojmov (kateheza, katehet, lik kateheta);
    
  • predstavitev in analiza katehetskih pripomočkov;
    
  • vaje v pripravljanju kateheze in pisanju priprav za katehezo (skelet kateheze, cilji, četverna razsežnost kateheze: diakonija, liturgija, kerigma, koinonia);
• uvajanje v posluš anje in opazovanje (hospitacije) kateheze;
• uvajanje v samokritičnost, pisanje dnevnika in refleksijo;
• reš evanje vpraš anj in problemov na katere so naleteli pri hospitacijah, pripravah na katehezo ali sami katehezi (vzpostavitev odnosa, vzgojiteljev vpliv, osebni stik, doslednost, red, disciplina...).
• Hospitacije pri različnih veroučnih urah različnih skupin in katehetov; sluš atelji hospitirajo z določeno nalogo.
• Vsaj en semester redne tedenske kateheze (vsaj 17 ur) pri isti veroučni skupini na župniji za katero piš ejo pripravo in vodijo dnevnik z refleksijo in pripombami.
• Nastopna kateheza, ki vključuje:
• Pisna priprava kateheze;
• osebni pogovor z mentorjem ob popravkih, poudarkih in izboljš avah;
• nastop in pogovor po nastopu.

c) Povezanost z drugimi predmeti:

Predmet je povezan z naslednjimi predmeti:

• osnove katehetike,
• osnove metodike in didaktike,
• pedagoš ke osnove katehetskega dela,
• osnove psihologije,
• AVS,
• verska vzgoja pri osnovnoš olski katehezi,
• verska vzgoja predš olskih otrok,
• verska vzgoja mladostnikov
• versko oblikovanje odraslih.

č) Literatura:

Obvezna:

• Katehetski priročniki
• Cerkveni dokument, š t 39, Veselo oznanjevanje evangelija in vzgoja v veri

Izbirna:

• Katehetski blok CSS
• Zborniki katehetskih tečajev - Mirenski grad
• Don Bosco, Pedagoš ka oporoka

d) Obveznosti š tudenta:

• prisotnost pri vajah;
• zapisi hospitacij;
• katehetska praksa - dnevnik redne kateheze;
• poleg nastopne š e š tiri pisno izdane kateheze;
• pisna ali slikovna predstavitev (miselni vzorci) vsaj š estih učbenikov.