Simfonični pesnitvi
Pesem planin in Ples čarovnic


Prof. Dragotin Cvetko (1911-1994), glasbeni pedagog, skladatelj in strokovni pisec,  je pred leti med drugim zapisal: Pesem planin in Ples čarovnic je skladatelj upodobil s široko lestvico sredstev, ki jih je rabil v kompozicijskem stavku. Po tej strani sta si obe simfonični pesnitvi precej sorodni. V Pesmi planin se spevni simfonični tok iz zasanjane mirnosti razrase v širokem loku, da bi podčrtal skrivnostno moč prirodnih elementov in ko se ti pomirijo, se tudi melodika sprosti v blag pianissimo. To izzveni tudi ob koncu Plesa čarovnic, ki je kot Pesem planin tematsko ravno tako domiselno izviren. Harmonsko sta pesnitvi bogati, ritmično izraziti, njuna instrumentacija je barvita, s tehtno rabo posameznih instrumentov, instrumentalnih skupin in njihovih kombinacij vodi v zgoščene, tudi bleščeče zvočne komplekse. Izraz je Arnič prepričljivo izoblikoval: močan je, impresiven, poslušalcu pričara zdaj gore v vsej njihovi lepoti in nikoli dovolj doumljivi sili, potem spet naravnost demonsko strast pravljičnega sveta čarovnic. V obeh simfoničnih pesnitvah se lirično druži z dramatičnim, ki se v skladu z vsebino in idejo na ustreznih mestih vzpne v mogočne razsežnosti. Ravno izraz je skladatelja vodil v vsem njegovem ustvarjanju, njemu na ljubo je podrejal formo.

(Zapri to okno)