Simfonični pesnitvi
Pesem planin in Ples čarovnic
Prof. Dragotin Cvetko (1911-1994), glasbeni pedagog, skladatelj
in strokovni pisec, je pred leti med drugim zapisal: Pesem planin in Ples čarovnic je skladatelj upodobil s široko
lestvico sredstev, ki jih je rabil v kompozicijskem stavku. Po tej strani
sta si obe simfonični pesnitvi precej sorodni. V Pesmi planin se spevni simfonični
tok iz zasanjane mirnosti razrase v širokem loku, da bi podčrtal skrivnostno
moč prirodnih elementov in ko se ti pomirijo, se tudi melodika sprosti v blag
pianissimo. To izzveni tudi ob koncu Plesa čarovnic, ki je kot Pesem planin
tematsko ravno tako domiselno izviren. Harmonsko sta pesnitvi bogati, ritmično
izraziti, njuna instrumentacija je barvita, s tehtno rabo posameznih instrumentov,
instrumentalnih skupin in njihovih kombinacij vodi v zgoščene, tudi bleščeče
zvočne komplekse. Izraz je Arnič prepričljivo izoblikoval: močan je, impresiven,
poslušalcu pričara zdaj gore v vsej njihovi lepoti in nikoli dovolj doumljivi
sili, potem spet naravnost demonsko strast pravljičnega sveta čarovnic. V
obeh simfoničnih pesnitvah se lirično druži z dramatičnim, ki se v skladu
z vsebino in idejo na ustreznih mestih vzpne v mogočne razsežnosti. Ravno
izraz je skladatelja vodil v vsem njegovem ustvarjanju, njemu na ljubo je
podrejal formo.
(Zapri
to okno)