Leto: 2002, Številka: 5

SPOROČILO BRALCEM

NOVICE SDNO bodo od sedaj naprej izhajale na spletni strani SDNO (www.drustvo-sdno.si). Priobčale bodo vedno neko zanimivo strokovno tematiko iz domačih in mednarodnih virov, ki se nanašajo na: reguliranje vodnega režima tal za potrebe zagotavljanja optimalne pridelave rastlin (namakanje, drenaža), zaščito zemljišč pred poplavami, zaščito zemljišč pred delovanjem erozije, možnosti zmanjševanja ranljivosti kmetijstva in gozdarstva zaradi klimatskih sprememb (suš, poplav) itd. Novice bodo priobčale tudi koledar mednarodnih in domačih prireditev ter zanimivosti iz mednarodnih in domačih sestankov, konferenc, kongresov, delavnic itd.

Prof. Dr. Brane Matičič Predsednik SDNO



KOLEDAR MEDNARODNIH PRIREDITEV V LETU 2003:

PRIREDITVE ICID:

19. marca 2003, Tretja mednarodna delavnica "Raziskave na področju namakanja in odvodnje", Skopje, Makedonija, Kontakt: Prof. Dr. Zvonimir Vukelić vukelic@gf.ukim.edu.mk

10.-13. septembra 2003, Deveta mednarodna delavnica "DRENAŽA", Utreht, Nizozemska, Kontakt: Dr. Henk P. Ritzema h.p.ritzema@alterra.wag-ur.nl

14.-19. septembra 2003, V Montpellieru, Francija, bodo ob priliki 54. zasedanja IS ICID naslednje prireditve:
1) Mednarodna delavnica "RABA DALJINSKEGA ZAZNAVANJA PRI OCENI EVAPOTRANSPIRACIJE ZA VEČJA OBMOČJA", Montpellier, Francija, 17. septembra 2003, Kontakt: Dr. Richard G. Allen, rallen@kimberly.uidaho.edu
2) 20. EUROPSKA REGIONALNA KONFERENCA, 17.-19. septembra, 2003: 1. Tema: Vir konfliktov pri rabi vode 2. Tema: Načini reševanja konfliktov Kontakt: Dr. Alain Delacourt, ENGREF, Francija delacourt@teledetection.fr
3) MEDNARODNA DELAVNICA "IZBOLJŠAVE NAMAKALNIH TEHNOLOGIJ IN NAČINOV - RAZISKAVE IN RAZVOJ, 18.- 19. septembra 2003, Kontakt: Dr. Alain Vidal alain.vidal@cemagref.fr

DRUGE PRIREDITVE:

20.-23. januarja 2003, Mednarodna konferenca: KONTAMINACIJA TAL IN TALNICE, Al-Khod, Oman, Kontakt: A. Kacimov, anwar@squ.edu.om

16.-23. marca 2003, Tretji svetovni vodni forum, Kyoto, Japonska, Kontakt: Dr. Edu Willemse edu.willemse@mxi.nl

28.-30. aprila 2003, Druga mednarodna konferenca "RIVER BASIN MANAGEMENT", Las Palmas, Gran Canaria, Kontakt: Sekretariat konference shobbs@wessex.ac.uk

23.-25. junija 2003, Četrta nacionalna konferenca "CONSTRUCTED WETLANDS/BMP's FOR NUTRIENT REDUCTION AND COASTAL WATER PROTECTION", Wilmington, North Carolina, USA, Kontakt: Frank Humenik frank_humenik@ncsu.edu

13.-18. julija 2003, 16. Mednarodna konferenca "THE INTERNATIONAL SOIL TILLAGE RESEARCH ORGANIZATION (ISTRO)", Univerza Queensland, Brisbane, Avstralija, Kontakt: Sally Brown sally.brown@uq.net.au

27.-30 julija 2003, "ASAE ANNUAL INTERNATIONAL MEETING", Las Vegas, USA, Kontakt: ASAE mcknight@asae.org

10.-13. oktobra 2003, "3rd INTERNATIONAL CONFERENCE ON AIR POLLUTION FROM AGRICULTURAL OPERATIONS", Durham, North Carolina, USA, Kontakt: ASAE mcknight@asae.org



ZANIMIVOSTI IZ 53. ZASEDANJA MIS ICID IN 18. ICID KONGRESA V MONTREALU, KANADA, 21. - 28. julija 2002

18. kongres ICID (Intrernational Commission on Irrigation and Drainage - Mednarodna komisija za namakanje in odvodnjo) in 53. zasedanje Mednarodnega Ivršnega Sveta (MIS) ICID (IEC Meeting of ICID) je bil v času od 21. do 28. julija v Kongresnem Centru v Montrealu.

V okviru Kongresa in IEC se je odvijala konferenca o "raziskovalni dejavnosti in razvoju na področju namakanja, drenaže in kontrole poplav" poleg tega pa še Simpozij o "privatizaciji namakalnih in drenažnih sistemov". Posebna dogodka sta bila seminar o "svetovni viziji: voda - hrana - razvoj kmetijstva do leta 2025" in seminar o "izkušnjah pri neuspelih (fiasko) namakalnih in drenažnih sistemih in sistemih za kontrolo poplav". Poleg tega so bile organizirane še 4 mednarodne delavnice in 23 posebno atraktivnih sestankov o problemih, ki se pojavljajo pri namakanju, odvodnji in kontroli poplav.

Glavne kongresne teme so bile: Tema 50: Pridelava hrane, omejevanje revščine in naravovarstveni izzivi v odnosu na omejene vodne vire in rast prebivalstva. Tema 50 je imela 6 podtem. Tema 51: Integriranje in gospodarjenje sistemov za namakanje, drenažo in kontrolo poplav. Ta tema je imela 5 podtem.

Na kongresu je bilo predstavljenih 400 referatov.

Podrobnosti o kongresnih aktivnostih, zaključkih, deklaraciji itd. so na voljo na spletni strani ICID: http://www.icid.org Interesenti za ICID NEWSLETTER 2002/3 lahko zaprosijo za časopis na naslovu: Dr. K.K. Sharma, Executive Secretary of ICID; icid@icid.org



MEMORANDUM O SPORAZUMU MED ICID IN EVROPSKIM ZDRUŽENJEM KMETIJSKIH INŽENIRJEV (EurAgEng)

Na podlagi dejstva, da sta ICID in EurAgEng obe profesionalni združenji, ki se ukvarjata z načrtovanjem in gospodarjenjem zemljiških in vodnih resursov za potrebe pridelave hrane in razvoj kmetijstva na mednarodnem nivoju, so se predstavniki obeh združenj strinjali, da bi bilo sodelovanje med njima v njihovo vzajemno korist. S tem ciljem sta se na kongresu v Montrealu obe združenji strinjali o naslednjih merah:

1. Zaželjeno je tesno sodelovanje med obema združenjima z istimi cilji. 2. Obe združenji nominirata svoje predstavnike v delovna telesa nasprotnih združenjh kot opazovalce. 3. Tiskovine (Bilteni, Novice itd.) si združenji izmenjujeta brezplačno. 4. Zaželjeno je sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju raziskovalnih projektov in ostalih aktivnosti: navodil-priročnikov, delavnic, konferenc, izobraževalnih tečajev itd.

Za ICID podpisnik Memoranduma: Prof. Dr. Bart Schultz, Predsednik ICID Za EurAgEng - podpisnik Memoranduma: Prof. Andre Musy, Predsednik EurAgEng



MOŽNOSTI ZMANJŠEVANJA RANLJIVOSTI KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ZARADI KLIMATSKIH SPREMEMB

V Sloveniji sta bili v letu 2002 dve pomembni prireditvi o "možnostih zmanjševanja ranljivosti kmetijstva in gozdarstva zaradi klimatskih sprememb" in sicer: 13. plenarno zasedanje Svetovne Meteorološke Organizacije (WMO) z delavnico v oktobru 2002 v Ljubljani in Mednarodna konferenca ICID o "možnostih obvladovanja suš in preprečevanja degradacije krajine" v aprilu na Bledu v organizaciji SDNO. Priobčujemo nekaj misli s teh zasedanj:

1. UVOD

Razvoj znanstvenih in tehnoloških področij je spremenil način življenja na Zemlji - od hrane, ki jo uživamo, stanovanja v katerem prebivamo, oblačil, ki jih nosimo, in vse do načinov komunikacij in transporta. Tako so npr. biološke znanosti privedle do možnosti v biotehnoloških aplikacijah, fizika in matematika sta napravili revolucijo v številnih panogah, vključujoč telekomunikacijo, računalniške zmožnosti in druge - osnovane na znanosti in tehnologiji. Razvoj v agrohidrologiji je sledil razvoju na omenjenih področjih. Nadaljnjemu znanju naravnih zakonitosti je botrovalo multidisciplinarno raziskovanje bazičnih znanosti, kot so fizika, biologija, kemija, matematika, kot tudi praktična področja meteorologije in hidrologije.

Vendar pa so imela nekatera znanstvena dognanja bioloških in naravoslovnih znanosti tudi določene negativne vplive na okolje in sicer degradacijo okolja, pretežno preko aktivnosti človeka, ki je vodilo do onesnaženja zraka, vode, tal in biosfere. Nekatera od teh dogajanj so sprožila resna etična vprašanja in probleme, kot so npr. genske aplikacije (kloniranje) in gensko spremenjeni organizmi, ki se uporabljajo v prehrani ljudi. Če ocenjujemo trenutno stanje znanstvenih dosežkov in njihove škodljive vplive na okolje in človeka, so ti v mnogih primerih kritični, saj rezultirajo v problemih etične narave. Zato je potrebno doseči, da bo znanstveni razvoj učinkovito zadostil pričakovanjem človeštva, a bo hkrati sonaraven.

V tem kontekstu so dosežki v meteorologiji in hidrologiji znatno prispevali k osveščanju ljudi o škodljivih posledicah toplogrednih plinov v ozračju, kar ima potencialne posledice na spremembo klime, zmanjšanje zaščitne ozonske plasti, povečanje onesnaženosti zraka, stopnjujoče se pojavljanje suš, poplav itd.

2. SPREMEMBA KLIME

Znano je, da so v preteklosti klimatske spremembe vplivale na drastične spremembe v življenjskih razmerah ljudi: sprememba rodovitnih mediteranskih kmetijskih površin iz rimskih časov v opustele površine zaradi aridnosti klime, relativno zmerne klimatske razmere, ki so prevladovale koncem srednjega veka in so omogočile naselitev Vikingov na Irskem, so se kmalu spremenile v pogubno hladno klimo v prvi "Mali Ledeni Dobi" v 13. stoletju.

Nadalje vemo, da sta povečana koncentracija in intenziviranje aktivnosti tako v kmetijstvu kot v industriji vplivali na povečano koncentracijo ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), dušikovih oksidov in drugih kontaminantov v ozračju,, ki absorbirajo infrardeče žarke, ki jih oddaja Zemeljsko površje. Te snovi se v ozračju lahko zadržujejo zelo dolgo (10 - 200 let); vplivajo na "toplogredni učinek" zračne vlage in naravni CO2, povzročujoč porast "dolgovalovnega infrardečega sevanja", ki ga izžareva atmosfera navzdol in ga absorbira Zemeljsko površje (velikostni red 1,5 W/m2).

2.1 Sprememba klime v preteklosti

Od sredine do poznega 19. stoletja, ko je opazen znaten porast CO2 v ozračju zaradi antropogene aktivnosti, opazovanja kažejo naslednje:

a) Koncentracija CO2 v atmosferi se je povečala od 280 ppm v letu 1750 na 371 ppm v letu 2001, torej beležimo 32,5 % - ni porast. Podobno se je koncentracija metana v istem obdobju povečala za 151 % in dušikovi oksidi za 17 %.

b) Opazovanja kažejo, da je bil v preteklosti skoraj stalni porast temperature Zemeljskega površja; površje se je ogrelo za približno 0,6° C v zadnjih 100 letih. Največji porast temperature je bil opažen na Severni polobli. Zadnja leta so bila med najtoplejšimi od 1860 dalje; l. 1998 je bilo najtoplejše leto. Srednje letne temperature štirih let v preteklem 10-letnem obdobju (1990, 1995, 1997, 1998) so bile višje kot v kateremkoli letu od leta 1400 dalje. Dvajseto stoletje je najtoplejše v zadnjih 1000 letih.

c) Prostorsko in časovno pojavljanje padavin se spreminja: zapažen je porast padavin v zmernem pasu in zmanjšanje v subtropih, zapaženi so pogostejši pojavi močnih nalivov in zmanjšanje padavin z nizko intenzivnostjo.

d) Nočne temperature so se povečale dvakrat toliko kot dnevne temperature.

e) Nivo morja se je na Zemlji v povprečju zvišal za 10-20 cm v zadnjih 100 letih; vzrok pripisujejo porastu temperature ozračja.

f) Očitne so tudi regijske spremembe, npr. močan porast padavin v severnih predelih Severne poloble, posebno v času zimske sezone. V nekaterih regijah se slana pojavlja bolj poredko, zopet v drugih je zapažen znaten porast padavin; oboje je indikator za klimatske spremembe - zaradi porasta temperature ozračja. Temperature ozračja v JV Evropi so se tudi občutno zvišale.

g) Od leta 1850 dalje je zapaženo znatno nazadovanje ledenikov (pojav zaradi višjih temperatur - taljenja ledenikov) v svetu, vključno tistih v Alpskem svetu. Od 16. do 19. stoletja je bilo napredovanje (drsenje) ledenikov signifikantno; napredovanje je bilo močnejše pred 100 - 200 leti kot sedaj. Napredovanje in nazadovanje ledenikov v planinah so opozorilni indikatorji spremembe klime.

h) Arktični led se tanjša. V poznem poletju/zgodnji jeseni je ledena plast 40 % tanjša kot je bila v začetku preteklega stoletja; tudi razširjenost se je zmanjšala.

2.2. Predvidevanja spremembe klime v bodoče

Medvladni komite za spremembo klime (IPCC-Intergovernmental Panel on Climate Change) pri UNEP (United Nations Environmental Program) napoveduje povprečno povečanje temperature Zemeljskega površja za 1,4 - 5,8° C v času od 1990 do 2100. Zelo verjetno pa se bo temperatura kopnih površin povečala hitreje od omenjenega povprečja, posebno v severnih predelih Severne poloble v zimski sezoni. Povprečni nivo morske gladine na Zemeljski obli se bo po predvidevanjih zvišal za 9 - 88 cm od 1990 do 2100 leta. Vidik zvišanja nivoja gladine morja se smatra kot najizrazitejši indikator klimatskih sprememb. Zvišanje gladine morja kot tudi predvideni klimatski in vremenski ekstremi bodo vplivali na probleme združene z erozijo obalnih predelov, zablatenje vodotokov in preplavljanje obalnih površin.

2.3. Vpliv spremembe klime na življenje ljudi

Na življenje ljudi vpliva sprememba klime v mnogih regijah s povečano pogostostjo pojavljanja poplav in suš, poleg tega pa ima sprememba klime signifikanten vpliv na naravne sisteme kot so: naravna travinja, tropski gozdovi, polarni ekosistemi, ledeniki, itd. Na življenje ljudi lahko negativno vpliva zmanjšanje pridelave kmetijskih rastlin (proizvodnje hrane), zmanjšanje razpoložljivih vodnih virov, večje nevarnosti pojavljanja poplav, večje izpostavljanje nevarnostim okužb (infekcije z bakterijami, ki se prenašajo po vodi), možne so nepovratne spremembe zaradi transporta tople morske vode v severne predele Atlantika, kar ima za posledico tanjšanje polarne ledene skorje in sproščanje ogljika iz trajno zaledenelih področij.

Družbe v razvitih deželah in deželah v razvoju se končno lahko prilagodijo tem spremembam, čeprav se nekatera kasneje omenjena območja težko hitro prilagodijo, zato so potencialno bolj ranljiva. Mnoge regije morda z lahkoto pretrpijo škodljive vplive klimatskih sprememb razen male otoške države, nizke obalne površine in polarni predeli, ki so še posebno ranljivi. Neugodne spremembe v sezonskih pretokih rek, pojavljanje poplav in suš, omejena proizvodnja hrane inokrnjeno ribištvo, negativni vpliv na zdravje ljudi in izguba "biodiverzitete", lahko štejemo kot "glavna ranljivostna stanja" v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji, kjer so možnosti prilagajanja spremembam majhne. Celo v regijah z večjimi kapacitetami prilagodljivosti obstojajo ranljiva območja, kjer so možnosti za prilagajanje ekosistemov omejene.

V Evropi so ranljivosti zaradi klimatskih sprememb signifikantno večje v južnih in arktičnih predelih kot kjerkoli drugje. Veliki urbani centri in industrijska območja so posebno ranljiva zaradi globalnih sprememb okolja. Velika mesta so še posebej tvegane površine, kjer segrevanje ozračja lahko povzroča vročinske šoke, pomanjkanje vode in intenzivne padavine.

Klima v Sloveniji je heterogena; znana je po tem, da tu prevladujejo tri klimatske specifičnosti: kontinentalna klima v Severovzhodnem delu Slovenije, alpska klima v visokogorskem svetu in sub-mediteranska klima v priobalnem območju. Posebna pozornost bi zato morala biti posvečena vplivom klimatskih sprememb na ranljivost kmetijstva in gozdarstva zaradi vse pogostejših pojavljanj suš (in tudi poplav). Zavedajoč se pomembnosti vplivov klimatskih sprememb na ranljivost kmetijstva in gozdarstva ter na življenje ljudi, je Slovenija ratificirala Kyotski Protokol UN Konvencije o klimatskih spremembah.

3. MOŽNOSTI OBVLADOVANJA RANLJIVOSTI KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ZARADI POJAVLJANJA SUŠ

Obvladovanje suš in možnosti zmanjšanja škode, ki jo povzroči suša, postaja vse bolj pomembna aktivnost tudi v Evropi, kjer so dežele soočene z vse pogostejšimi resnimi pojavljanji sušnih obdobij. Kompleksni fenomen suše zahteva kompleksni in interdisciplinarni pristop za možnosti obvladovanja in zmanjšanja ranljivosti kmetijstva in gozdarstva. Eno najbolj obetavnih orodij za vse vključene panoge, ki se borijo proti suši, bi morala biti dobro zasnovana "nacionalna strategija", ki bi morala vključevati vse relevantne koncepte, metode, stopnje, tehnologije in vire. Strategija bi morala vključevati vse potrebne informacije pomembne za preprečevanje suš, vključujoč pogostost pojavljanja suš z namenom zmanjšanja škod, ki jih sicer povzroča suša.

Na osnovi dobro zasnovane "nacionalne strategije" za obvladovanje suš, kjer bi morale biti definirane naloge vseh udeleženih sodelujočih panog, bi bilo potrebno zasnovati "nacionalne akcijske programe", kjer vsaka zainteresirana panoga,i institucija (vladne institucije, regionalni in lokalni organi oblasti, organizacije, institucije, NVO, družbe, kmetije,...) ali posameznik lahko najde zase relevantne naloge, dolžnosti in možnosti, obenem pa ima vsakdo vsakdo vpogled v celostne mere, ki jih je potrebno izvesti za obvladovanje suš. Izdelavo "Nacionalnih akcijskih programov" podpira tudi UN Konvencija za ukrepe proti desertifikaciji okolja in suši (UN-CCN - UN Convention to Combat Desertification and Drought), v kateri je posebno poglavje posvečeno akcijskim programom, znanstvenemu in tehničnemu sodelovanju ter spremljajočim ukrepom.

V okviru "Nacionalnega akcijskega programa" je treba ispostaviti potrebo po formiranju "Nacionalne komisije za obvladovanje suš", ki bi morala vključevati vse predstavnike zainteresiranih agencij. Komisija (s pomočjo podkomisij ali komitejev) bi bila ključna organizacija za sprovajanje tako strategije kot akcijskega programa. Naloga komisije bi bila tudi izdelava evidence in programa za vse oblike pomoči potrebne v borbi proti suši, od lokalnih, regionalnih in državnih organov oblsti v času pojava suše ter vrednotiti programe z namenom zmanjšati ranljivosti zaradi suš.

4. MOŽNOSTI OBVLADOVANJA SUŠ V SLOVENIJI

V zadnjih letih se pojavljajo katastrofalne suše kar zelo pogosto v Sloveniji; v zadnjih dvajsetih letih je bilo kar osem sušnih obdobij in to v letih 1983, 1985, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000 in 2001, ki so povzročile občutno škodo kmetijstvu in gozdarstvu. Imele so negativne učinke na samooskrbo s hrano države, poleg tega pa so v nekaterih letih povzročile požare v gozdovih. Izvedba Nacionalnega programa namakanja (NPN), ki je bil pripravljen že leta 1994 in še ne uresničen, bi lahko predstavljala ukrep za ublažitev posledic suš v kmetijstvu. Izvedba Programa bi na drugi strani zagotavljala zadostno pridelavo zdrave hrane za potrebe prebivalstva Slovenije, poleg tega pa zadostne vodne vire za preprečevanje gozdnih požarov posebej na območjih Krasa.

Vsako leto so bile po pojavljanju suše potrebne znatne finančne intervencije za ublažitev posledic. Vendar pa to ni pravi ukrep, ki bi dolgoročno rešil probleme zaradi suš. Potrebno bi bilo zagotoviti naslednje pogoje za ublažitev posledic v kmetijstvu: uresničitev Nacionalnega Programa Namakanja, ki predvideva v prvi vrsti zagotavljanje zadostnih vodnih virov za namakanje (finančne intervencije bi kazalo bolj smotrno uporabiti za zagotovitev vodnih virov za potrebe namakanja), zagotovitev ustrezne strokovne službe za vodenje in vzdrževanje namakalnih sistemov (izobraževanje kadrov), ter ustrezno trženje pridelkov.

5. ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

Suša je kompleksni fenomen, če jo presojamo kot trajno, regionalno razširjeno pojavljanje podpovprečnih vodnih količin, bodisi v obliki padavin, rečnih pretokov, talnih voda, ki prizadeva gospodarstvo z zmanjšanjem ali celo popolnim uničenjem kmetijske rastlinske pridelave in živinoreje, proizvodnjo energije in virov vode za rabo v gospodinjstvu, industriji in pitne vode. Suša se vse pogostejše pojavlja tudi v evropskih deželah (in Sloveniji), kar strokovnjaki pripisujejo spremembam klime zaradi porastov temperatur na zemeljskem površju. Suša vodi tudi v degradacijo okolja; v področjih, kjer se suša pogosteje pojavlja v daljših obdobjih, proces sproži verižne reakcije, ki vodijo v ogolelost tal, erozijo, degradacijo tal in končno v desertifikacijo. Najbolj signifikanten vidik desertifikacije je zmanjšanje ali propad rodovitnosti tal in strukture tal ter sočasno zmanjšanje možnosti za vzgojo rastlin, živali in preživetje ljudi. To vodi v splošno revščino, prekomerno izčrpanost in končno opustošenje in opustitev zemljišč. V naporih za preprečevanje desertifikacije mora biti dana prioriteta preventivnim ukrepom na območjih, ki jih prizadeva suša, pri realizaciji teh pa mora biti udeležena celotna civilna družba, od lokalnih skupnosti do državnih oblasti in mednarodnih organizacij.

(Zaradi pomena možnosti obvladovanja suš v Sloveniji ter Centralni in Vzhodni Evropi je Slovensko društvo za namakanje in odvodnjo-SDNO v sodelovanju z Evropsko regionalno delovno skupino ICID in pod pokroviteljstvom MKGP RS organiziralo v aprilu 2002 na Bledu mednarodno konferenco "Drought Mitigation and Prevention of Land Desertification", katere zaključki in priporočila so podani v nadaljevanju).

Čeprav se suša pojavlja v nerednih intervalih in je njen ponoven pojav nemogoče napovedati, so potrebni stalni napori za preprečevanje negativnih učinkov suše in za izboljšanje pripravljenosti na sušo.

Vse dežele so prizadete zaradi pojavljanja suš in resne suše bi morale imeti dobro definirano politiko v prizadevanjih za "obvladovanje suš", ki bi služila kot osnova za "Nacionalno strategijo obvladovanja suš", poleg tega pa je potrebno definirati in izvajati kratkoročne "akcijske programe za obvladovanje suš".

Priporočljiva so dvo- ali več-stranska sodelovanja med deželami, ki so vključene v programe "obvladovanja suš" zaradi reševanja podobnih problemov, zaradi uvajanja podobnih metod in izvajanja podobnih akcij za obvladovanje škodljivih vplivov suš in preprečevanja desertifikacije.

Da bi optimalno lahko koordinirali akcije, potrebne za obvladovanje suš, bi morali formirati "Nacionalne komisije za obvladovanje suš" v vseh deželah nagnjenih k pojavljanjem suš, ki bi jih sestavljali predstavniki vseh zainteresiranih institucij.

Potrebne so nadaljnje raziskave in aktivnosti za vzgojo rastlin z dobro ali celo odlično tolerantnostjo na sušo.

Potrebno je razviti nove tehnike za varčevanje z vodo v rastlinski pridelavi in zadrževanje - akumuliranje padavinske vode ("rain harvesting"), razviti boljše obdelovalne in pridelovalne tehnologije tako v primeru "pridelovanja ob namakanju" ali "pridelovanja brez namakanja".

Izvajati je potrebno raziskovalne programe za vrednotenje značilnosti in primerjavo različnih meril uporabljenih pri oceni suš v področjih podvrženih pogostim pojavljanjem suš zaradi presoje njihove nespornosti in učinkovitosti.

Potrebno je razvijati dobro vpeljane in sodobne metode za okarakteriziranje suše za potrebe dežel v Evropi (kjer se pogosto pojavlja suša), uporabljajoč "standardni padavinski indeks" (SPI - Standardized Precipitation Index) kombiniran z možnimi lokalnimi indeksi.

Koristno in zaželjeno bi bilo ustanoviti "Regionalno mrežo za obvladovanje in napovedovanje suše" v Evropskih deželah zaradi možnosti posredovanja vzajemne pomoči v naporih za blažitev posledic suš.

Tudi formiranje strokovne skupine ali konzorcija, ki bi razvil ustrezno metodologijo in izdelal "Evropsko karto občutljivosti na sušo", bi bilo zaželjeno.




Upravni odbor SDNO:

Prof.Dr.Brane Matičič, predsednik
Mag.Franci Avšič, podpredsednik
Dr.Metka Gorišek, tajnik
Mag.Smiljan Juvan, vodja komisije SDNO za namakanje in vodne vire
Mag.Matjaž Grkman, vodja komisije SDNO za drenažo in odvodnjo
G.Stane Pavlin, vodja komisije SDNO za vodnogospodarske sisteme
G.Zlatko Gabrijelčič, vodja komisije SDNO za varstvo narave
G.Lucijan Korva, vodja komisije SDNO za spremljanje ekonomskih učinkov
G.Dimitrij Bertoncelj, vodja komisije SDNO za stike in informiranje

OB IZTEKU LETA 2002 VAM VSEM SKUPAJ ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVJA, SREČE IN USPEHOV V LETU 2003 ! V imenu UO SDNO Prof. Dr. Brane Matičič