E-Mail: matija.gogala@guest.arnes.si
BIOGRAFIJA
Rodil se je 11. XII. 1937 v Ljubljani. Študiral je biologijo na Univerzi v Ljubljani, tam diplomiral leta 1960 in doktoriral leta 1964. Leta 1961 je postal asistent za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete pri prof. dr. Štefanu Michieliju. Leta 1968 je postal docent za predmet fiziologija živali, decembra 1974 izredni in leta 1981 redni profesor za isti predmet.
Pri svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal z barvili in vprašanji sezonskega prebarvanja pri žuželkah, z etološkimi, histološkimi in elektrofiziološkimi raziskavami fotorecepcije in orientacije, v zadnjem času pa predvsem z raziskavami zvočne in vibracijske komunikacije pri žuželkah. Poleg tega je objavil dela iz favnistike stenic (Heteroptera), večinoma skupaj s sinom Andrejem. Prizadeval si je za zgodnje uvajanje računalništva v raziskovalno delo na področju biologije.
Od julija 1976 do oktobra 1979 je bil direktor Inštituta za biologijo. V tem času je bila med drugim zgrajena nova stavba morske biološke postaje. Leta 1987 se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot muzejski svetnik, kjer je delal na področjih bioakustike, računalništva in entomologije. Od septembra 1992 do oktobra 2001 je bil direktor tega muzeja.
V študijskem letu 1964/65 se je kot štipendist ustanove A. v. Humboldta izpopolnjeval na univerzi v Münchnu pri prof. dr. H. Autrumu. Tudi kasneje je bil pogosto na krajših ali daljših študijskih bivanjih v tujini, predvsem v Bochumu, Münchnu, Montrealu in Odenseju.
Od leta 1993 je član mednarodnega odbora za kartiranje entomofavne Srednje Evrope. Od leta 2002 je predsednik odbora GBIF (Global Biodiversity Information Facility) v Sloveniji in vodja slovenske delegacije v mednarodnem odboru. Dvakrat je vodil organizacijo mednarodnega znanstvenega srečanja o zvočni in vibracijski komunikaciji pri žuželkah (1980 in 1990 v Piranu). Leta 1989 pa je vodil organizacijo 3. mednarodnega srečanja o favni skupine Rhynchota na Balkanu in v sosednjh deželah v Piranu. V letu 2001 je s sodelavci organiziral 2. Evropski kongres hemipterologov Evrope in sodeloval pri organizaciji SIEEC (Mednarodnega društva za entomofavno Srednje Evrope) kongresa v Radencih. Sodeloval pa je tudi pri organizaciji raznih drugih znanstvenih srečanj.
Od leta 1987 do 1995 je bil urednik poljudnoznanstvene revije Proteus. Od leta 1987 je član mednarodnega uredniškega odbora revije "Bioacoustics", ki izhaja v Londonu. Sodeluje tudi v uredniškem odboru revije Entomologia croatica in je v uredništvih več domačih strokovnih in znanstvenih revij. Od ustanovitve je bil član slovenskega in jugoslovanskega entomološkega društva, v katerem je imel več funkcij. Je član slovenskega društva biofizikov, kateremu je v letih 1981-82 bil predsednik in Slovenskega fiziološkega društva, katerega predsednik je bil v letih od 1987-90. Aktivno je sodeloval pri delu Prirodoslovnega društva Slovenije. V letu 2003 je postal predsednik Mednarodnega bioakustičnega sveta (IBAC).
Od leta 1992 do 1999 je bil nacionalni koordinator za biologijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT).
Za favnistično delo na skupini Heteroptera je leta 1959 dobil študentsko Prešernovo nagrado. Za raziskave fotorecepcije pri žuželkah Ascalaphus macaronius je leta 1968 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Leta 1977 je dobil priznanje ob 30. obletnici Biotehniške fakultete in leta 1979 red dela s srebrnim vencem. Leta 1982 je prejel zlati znak Entomološkega društva Š. Michielija, leta 1985 na Biotehniški fakulteti Jesenkovo nagrado, leta 1995 pa posebno priznanje Slovenskega fiziološkega društva. V letu 2001 je dobil Grošljevo priznanje Prirodoslovnega društva Slovenije.
Maja 1991 je bil izvoljen za dopisnega oz. izrednega, leta 1999 pa za rednega člana SAZU. Od aprila 2002 je glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.