Košárka je moštveni šport, pri katerem si dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci prizadevata sami čim večkrat zadeti z metom žoge skozi obroč, oziroma koš ter s tem doseči točke, obenem pa ravno to preprečiti nasprotniku.
Košarka je pretežno dvoranski šport, igra se na posebnem igrišču, parketu. Ker je igra dinamična in hitra, je zelo priljubljena, predvsem v Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Aziji in državah nekdanje Sovjetske zveze. Na začetku 21. stoletja se je zelo razširila ulična različica košarke, tako imenovana »ulična košarka«, oziroma po angleško - ˝streetbasket˝ (ulica - koš), ki ni omejena na igranje v dragih dvoranah.
Pri košarki je smisel igre v tem, da eno od obeh moštev doseže več točk, ki se dosegajo z zadetimi meti žoge skozi obroč oziroma koš med igro v napadu ter obenem ravno to poskuša preprečiti nasprotni ekipi med igro v obrambi.
Točkovanje
Število točk se opravi z dodeljevanjem točk za vsak doseženi koš glede na mesto, kjer se je nahajal tisti, ki je zadel in glede na vrsto meta samega:
- 1 točka se dodeli za vsak koš izvajan iz prostih metov
- 2 točki se dodeli za vsak koš dosežen iz strelov znotraj območja omejenega s črto za 3 točke.
- 3 točke se dodeli za vsak koš dosežen zunaj območja, ki ga meji črta za 3 točke, pri tem pa se strelec ne sme dotakniti niti same črte.
Če je nad igralcem med strelom narejen prekršek, se mu v primeru zgrešenega koša dodeli toliko prostih metov za kolikor je bil izvajan strel, se pravi za dva ali tri mete. V primeru prekrška in doseženega koša, se igralcu dodeli dodatni prosti met. V primeru nešportnega prekrška in tudi tehnične napake, se dosodi dva prosta meta in še posest žoge za ekipo nad katero je bila storjena kršitev. V primeru tehničnih ali nešportnih napak se med izvajanjem prostih metov ne skače za odbito žogo kot je to v primeru, ko se izvaja proste mete po dosojeni osebni napaki.
Igralna mesta
Vloge košarkarjev v moštvih so se razvila samodejno skozi čas in potrebe v košarkarski igri. To pomeni, da položaje igralcev ne določa noben pravilnik ampak zgolj potreba oziroma taktična zamisel igranja. Poznamo tri osnovne igralne pozicije, ki jih uporabljajo moštva, to so branilci, krila in centri. Natančneje jih lahko uvrstimo v pet pozicij, ki jih poleg imena označujemo tudi s števili:
- 1. Organizator (angleško: Playmaker ali Point guard) številka ena ali enka - branilec, ki je zadolžen za vodenje žoge v napad, s prodiranjem ali podajami razigrava preostale soigralce
- 2. Branilec (shooting guard) številka dve ali dvojka - strelec, v napadu zadolžen za mete na koš od daleč, v obrambi po navadi zadolžen za najboljšega nasprotnikovega strelca
- 3. Krilo (small forward) številka tri ali trojka - igralec sposoben zadeti tako od daleč kot tudi prodreti pod koš, v obrambi zadolžen tako za skakanje za odbitimi žogami kot oviranje prodirajočih ali odvzem njihove žoge
- 4. Krilni center (power forward) štirica - imenovan tudi mali center, igra obrnjen s hrbtom proti košu v igri eden na enega, obratno v obrambi, igra večinoma pod košem vendar zmožen zadeti tudi mete dlje od njega
- 5. Center (center) petka - igralec, ki svojo višino in moč izkorišča za igro pod košem tako v napadu kot v obrambi
