Obiskovalec vstopi neposredno med  dogodke jeseni 1943. Ti se nadaljujejo v teme  vstopa v domobranstvo, prisege, življenja v posadkah, bojev, amnestije, konca vojne, umika na Koroško maja 1945 in tragične vrnitve. Bogat fotografski izbor se vsebinsko prepleta z  besedili letakov.
Večjemu realnemu prikazu obdobja so namenjeni tudi  posnetki parade domobrancev, protikomunističnega  zborovanja v Ljubljani in domobranske prisege.
Na mizici so zvezki z izseki iz vsakdanjega življenja domobranskih posadk, v vitrini pa so prvič predstavljene popolne uniforme slovenskih domobrancev. Veliko je simbolike pri upodobitvah
domobranca in nemškega častnika, risbe sv. Jurija, ki  ubija zmaja-komunizem, v drugi sobi generala Rupnika, ki nosi kljukasti križ, predvsem pa  osrednjega gesla
Mati, Domovina, Bog.
 

je prikazana identična tematska zgodba, vendar skozi partizanske dokumente. V ospredju  je bunker Edvarda Kocbeka, osebnosti, ki predstavlja posebno raven, saj skozi svojo individualno izkušnjo nadgrajuju čas spopadov.
Posnetki na zaslonu prikazujejo isti film kot v prvi sobi, vendar je uporabljeno drugo spremno besedilo. Sledi tudi izsek  iz sojenja generalu Rupniku.  Povojne poboje predstavlja študija oz. seznam usmrčenih gorenjskih domobrancev -  ta zapolnjuje celotno zadnjo steno.
Zvočno ozadje v obeh sobah je valovanje, butanje valov vzbuja  notranjo napetost, ta pa  se nabita z energijo prepleta  z informacijami v sobah.

je prikaz sčiščene domače "slovenske" sobe. Polna je spominov in nostalgije, pa tudi strahu. Javni spomin se je zaprl med štiri domače stene. Osrednja je ležeča vitrina, v kateri je shranjena uniforma generala Leona Rupnika, nasproti ji stoji njegov kip. Omara, ki je hkrati vitrina, je polna  medvojnega in povojnega gradiva, v večini tiskanega v emigraciji. Obdobje ponazarjajo zvezki z dokumenti ljudi, ki so ostali v domovini,  zapisi iz begunskih taborišč in izvlečki iz glasil, ki so izhajala v emigraciji. V ozadju se slišijo pesmi domobranskega pevskega zbora, ki še poudarjajo čas spominov.

Predmet raziskovalnega dela v muzeju je tudi sedanjost s predmeti in dogodki, ki nas obkrožajo. Scena obiskovalca umesti v  Slovenijo konec drugega tisočletja. Nakupovalni vozički, prebarvani v belo, modro in rdečo barvo, predstavljajo slovensko družino. Ob fotografijah nesreč ter različnih ideologijah se vprašanje življenja in smrti spet pojavi kot rdeča nit. Videokaseti prikazujeta maši za ubitimi v Teharjih in odkritje farne   spominske plošče v Ljubljani in s tem znova posegata  v čas vojne, znova odpirata oz. nakazujeta nerešena vprašanja.

Ob razstavi se nam odpirajo naslednji modeli:
Preteklost - prehodno obdobje - sedanjost
Konflikt  - odlog - konflikt
spopad    nostalgija    poravnava

In tezi:
-20. stoletje kot vojna, obdobje moči, sile, ki se ni končala, ampak je prešla  v nekaj, kar ni videti niti kot vojna niti kot mir.  Vsi gledamo na vojno z vidika miru in izključujemo njeno temo noči. Vojna je množično organizirana smrt. Vseskozi so posamezniki pred odločitvijo biti ubit ali  ubijati. Vojna je faza nesmiselnosti in groze, najbolj dragocene stvari se cefrajo na koščke, smiselen postaja dokaz, da mora svet, ki kaj takega rojeva, izginiti, torej - boj za mir, vojna proti vojni. Vrednote ustvarjajo smisel, smisel je to, na temelju česar  postane nekaj razumljivo, človeka se polasti občutek smiselnosti, občutek, ki je sposoben trajati leta in leta.
Z vidika posameznika je življenje vse, je najvišja vrednota zanj. Vedemo se, kot da smrti ne bi bilo, oziroma jo razumemo distancirano in statistično. Vendar pa nam vrednote dneva, življenja in miru vladajo prav s pomočjo te prikrite, a tleče navzočnosti smrti.
-Konflikt
V spopadu se soočita dva pogleda, dve ideologiji,  vendar ključna sovražnika nista več absolutna nasprotnika, na poti volje do miru, ampak soudeleženca iste situacije. Edvard Kocbek kot osebnost, je s svojo individualno izkušnjo nadgradil spopad in mu dal višji smisel ter dokazal, da je edino skozi izkušnjo posameznika mogoče doživeti temeljno izkušnjo dobrega in zla.

Monika Kokalj Kočevar in Serpentes

Monika Kokalj Kočevar
Sodelavec
Vanja Martinčič

Serpentes

Teksti v zborniku so sestavni del razstave z enakim naslovom Mati Domovina Bog. Zbrana besedila predstavljajo prvi zbornik o domobranstvu na Slovenskem, zato je poudarek predvsem na prikazu razvoja domobranstev in ključnih dogodkih od jeseni 1943 do konca maja 1945.  Naslov je povzet po geslu z domobranskih protikomunističnih zborovanj. Eden izmed medvojnih časnikov je to geslo takole pokomentiral: "Mati je roditeljica in vzgojiteljica, učeča mati, ki že v naročju vceplja mlademu Slovencu ljubezen do staršev in domovine. Lepa je naša domovina, s planinami, jezeri in žitnimi poljanami. Tudi njej so hvaležni sinovi postavili večne spomenike v pristni, svoji blagoglasni govorici. In čez vse to je Bog." Prvi članki v zborniku prikazujejo kratek pregled razvoja vaških straž in nato posameznih domobranstev, ki so bila razen  Gorenjske samozaščite povezana med seboj in so tudi uradno sodelovala. Posebno poglavje predstavlja  študija uniform, činov in orožja Slovenskega domobranstva. V zbornik so vključene tudi pesmi domobranskih enot in pa sociološki prikaz lika domobranca. Pregled dopolnjuje dnevnik domobranca, ki je bil komaj polnoleten ob koncu vojne usmrčen. Izbrane fotografije in celoten bogat fotografski izbor bo najbrž marsikomu vzbudil spomine.  Skratka, zbornik smo si zamislili kot knjigo, ki jo lahko preberamo tudi še, ko bo razstava že davno zaprta. Zbornik naj bo osnova za nadaljne študije in objave in je  plod  dela piscev, ki se  že  desetletje ukvarjajo s tematiko domobranstva. Namen zbornika je "predvsem, ljudem dati vedenje", kot je v pogovoru s slovensko novinarko dejal britanski zgodovinar Timothy Ash, ko ga je spraševala o namenu raziskovanja tem iz novejše zgodovine-in če to prenesemo na našo razstavo in zbornik- dati predvsem široko vedenje, da bi skušali razumeti dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem.
AVTORJI ČLANKOV: Boris Mlakar, Monika Kokalj Kočevar, Vanja Martinčič, Gregor Tomc

Dodatno gradivo: MAPA s kopijami letakov in plakatov