Stran v spomin Špelci
Naši pohodnici Špelci
To zadnjo soboto v maju bi morali imeti tradicionalni letni pohod po Sloveniji- že 19. po vrsti, pa ga ni bilo.
Ko smo izvedeli, da si zbolela, smo ga prestavili do nadaljnjega, ker smo želeli, da greš z nami. Toda neusmiljena zahrbtna bolezen je zmagala.
In kako paradoksalno – prav na planirani dan pohoda si odšla, sama..
Namen naših pohodov je poglabljanje prijateljskih vezi iz študentskih časov, druženje nas kolegov in naših družin in spoznavanje naše Slovenije: pokrajine in ljudi, ljudskih običajev, slovenskih vin, tradicionalnih jedi.
Čeravno na pohodih vedno ni bilo lahko. Prenašati težak nahrbtnik 2 ali 3 dni v najhujši vročini ali v dežju ni bilo enostavno. Toda Špelca, občudovali smo te. Imela si železno voljo. Nikdar nisi zastokala.
V naši skupini 16-tih pohodnikov si bila običajno tiha, neopazna, a vedno za stvar. Če smo plesali, si plesala, če smo peli, si rada zapela.
Vedno se bomo spominjali, kako si zapela podoknico pri Štekarjevih v Goriških brdih, kako si si brisala pot s čela na dolgi poti ob Dragonji, kako si nazdravljala z nami, ko smo srečno ušli najhujši toči v Podčetrtku, kako si ohranjala mirno kri, ko smo štopali vlak v Hrastovljah pod Kraškim robom ali ko smo se zgubili v gozdovih Zabukovja v Beli Krajini..
In na koncu vsake take poti si delila z vsemi nami zadovoljstvo z našimi podvigi in hvaležnost za druženje ter z veseljem pričakovala naslednje akcije.
Še letos v marcu si z nami pešačila kilometre daleč po novozapadlem snegu nad Logarsko dolino in se sankala z nami v navezi.
Bila si v polni formi. Občudovanja vredna. Polna energije.
Ko se spomnimo te tvoje močne volje, nam postane jasno, kako huda je morala biti bolezen, da te je lahko premagala.
Špelca, nikdar ne bomo pozabili tvojega očarljivega nasmeha v študentskih letih, ne tvoje zvestobe našim pohodom, ne veselja v tvojih očeh vedno, kadar smo se srečali.
Na naslednjih pohodih boš še vedno z nami, v naših srcih. Hodili bomo po travnikih v času, ko je največ rož.
Nabrali jih bomo in ti jih prinesli.
In spet bomo vsi skupaj.
Pohodniki
( prebral Aleš na pogrebu 1. junija 2005)
Ostale slike s pogreba na Žalah
Slike z absolventskega izleta
Obisk groba po pohodu 2007
Nazaj na glavno stran