Saga o pohorskem partizanu

Pesnitev neznanega avtorja je napisana narečno, ker se je slovnično pravilen tekst izgubil nekje med prevodom.

Ko prvič na Pohorje grem,

Nazaj se ozreti ne smem,

Po črevah je pijekl,

Od rit mi je tijekl,

Sn mislu da zdrav več ne bom.

Prvo sn dubo kanon,

Je rejzu ko bronasti zvon,

Je ror nazaj ruknal,

Pod kanon me je fuknal,

Sn mislu da vstal več ne bom.

Pol sn dobil mitraljez,

Sn žgal podolgem počrez,

Pa pršle so Švabe, proklete barabe,

Vzele so moj mitraljez.

Pol sn pa bil še kurir,

Sn laufu po hosti ko zvir,

Sn pošto vso zmejšu,

Da sn jo komi pol rejšu,

Potem sn pa brco dobil.

Zdaj sn pa spet kar doma,

So mamca veseli za dva,

A oča so jezn, jih matra bolezn,

Jaz sn pa tak ko sn bil.