Kolesarski tabor Pristava pri Cirkulanah

Po dobrodošlici gazde g. Franca Roškarja smo se iz Pristave spustili do Cirkulan in v Dolane, od koder smo se povzpeli na grad Borl, kjer je bilo edino živo bitje polh, nato smo se po kolesarski poti ob Ptujskem jezeru peljali proti cilju – mestu Ptuj. Vmes smo se seveda pošteno odžejali v marini Ranca. Po hitrem ogledu Ptuja je bil čas za sladoled in polnenje Majdine zadnje gume. Potem pa smo vračali po priporočilu dveh simpatičnih kolesark po makamadamu po nasipu ob Ptujskem jezeru - razen Slavkota, ki je ubral podaljšano bližnjico - nato skozi Videm in mimo zaprte gostilne Zelena dolina. Tu pa je bil kar konkreten vzpon do s soncem obsijanega Malega Okiča, kjer sem bila predvsem jaz nadvse hvaležna mojemu ubogljivemu e-kolesu. Potem pa spust in ponoven hud vzpon do Kozarčana. Tam pa je že dišalo iz kuhinje ...

Bojanov zapis poti - 1. dan

2. dan

Zbudili smo se v prekrasno petkovo jutro, s čudovitim razgledom na urejen Roškarjev vinograd in nedaleč nešteto srn in jelenov, ki so bili na jutranji paši. Po odličnem domačem zajtrku in sestanku šefov ob podpori domače viljamovke smo se z avti zapeljali do Zavrča. Ker Matevža še vedno ni bilo na zborno mesto zaradi težav na cesti, se je Šef Slavko odločil, da ga počaka, mi pa naj gremo kar na pot proti Varaždinu. Na maloobmejnem prehodu nas je nasmejal policist, ki je rekel, da on še z avtom težko pride v ta klanec, kaj šele s kolesom. Potem pa veselo v dolino. V vasici Donja Voća smo se zbrali vsi skupaj ob hladnem pivu in kavici in potem pot nadaljevali v glavnem po ravnini do Varaždina, le skratkim vmesnim postankom pred trgovino Konzum, kjer so nas fantje ojačali z bananami, sladoledom in pijačo. Še nekaj kilometrov smo naredili med koruznimi polji in kmetijami, kjer se prodajajo svinje, kokoši, odojki,... in že smo bili na cilju – mesto Varaždin. Mesto je bilo lepo okrašeno in polno ljudi, saj je tam potekal festival Špancirfest 2016. Kratek sprehod po vročem mestu pri 30 stopinjah in lakota sta nas prisila, da smo iskali senčko in po priporočilih domačinov našli Restoran August. S polnimi želodčki in posledično tudi leni smo morali kaj kmalu na pot, da bi prišli še podnevi domov v Pristavo. Zelo nam je šlo vsem dobro in tekoče, zato smo si lahko privoščili še kratek okrepčilni postanek v Radovcu/Cestici – izjemen vzpon do Roki-ja. Potem pa direktno na parking v Zavrč, kjer so nas avti zategnili v hrib, na zelenjavno juhico ga. Majde in ocvrte postrvi g. Franca, pa še in še ostale dobrote. Po večerji pa najprej presenečenje gazde – ogled vinske kleti in pokušina vin Kozarčan in potem presenečenje iz bližnjega gozda - koncert zelo glasnih nočnih ptic.

Bojanov zapis poti - 2. dan

3. dan

Tudi tretji dan smo se prebudili v soncu. Še bolj vroče je bilo napovedano, zato smo planirali malo krajši izlet - na Ptujsko goro. Z Matevžem smo se poslovili takoj po zajtrku, mi pa smo se odpeljali z avti do parkirišča v Vidmu pri Ptuju. Precej poti nam je bilo v nadaljevanju že poznane - Apače, Lovrenc na Dravskem polju,... Med potjo smo se morali ustaviti na silo v gostilni, ker je Matjaža pičila osa na čelo in se je hladil znotraj in zunaj. Potem pa je sledil "hud" vzpon na Ptujsko goro k več kot 600 let stari cerkvi Marije Zavetnice s plaščem, ki velja za najlepši gotski kulturni spomenik v Sloveniji. Po ogledu cerkve in petju cerkvenih pevk iz rodu peciklistk smo po grebenu kolesarili proti Majšperku. Tu je prišlo do hude krvi, saj smo se spustili iz grebena v napačno dolino. Zato se je bilo treba ponovno dvigniti in spustiti v dolino na drugi strani. Še kar nekaj kilometrov je bilo treba peljati po vročem soncu do Majšperka. Utrujenost in lakota sta nas vodila do Pizzerije Špajza na Bregu, kjer so nam pizze, lignji in pivo dali moč za naprej. Po nekaj kilometrih makadama ob Dravinji smo prišli na pot, ki nas je vodila v vasico Tržec, kjer je bila otvoritev novega nogometnega igrišča in kasneje veselica. Tako neznosno je bilo vroče, da smo jo na hitro zbrisali od tam. Naredili smo še kratek postanek Pri treh lipah v Vidmu in potem v avto in nazaj čez mnoge razgledne gričke na večerjo, ki jo je tokrat na žaru pripravil zgovorni gazda Franc.

Bojanov zapis poti - 3. dan

4. dan

Četrti dan bo bolj na izi, smo bili vsi mnenja. Po kurentovem zajtrku in slovesu s prijaznim Roškarjem smo naredili še par spominskih fotografij.Šef se je odpravil domov in potem ni bilo več komande, kje in koliko kolesariti. Zato smo se ostali zmenili, da gremo pogledat Dolino Winettu in mogoče tam naredimo še kak ki(o)lometer. V dolini je bil prijeten hlad, zvoki harmonike, dobre kremšnite, mlade kelnarce, da so moški pozabili na kolo. Hi, hi. hi sama sreča.

Trikrat hura Šefu 2016 Kanclerju, da nam je zagotovil vse dni tako lepo vreme in organiziral čudovit kolesarski izlet po Ptujskem koncu. Hvala vsakemu posebej za prijetno družbo.

Zapisala E-Milena.