S KOLESOM PO KRASU, 14. oktober 2006
Udeleženci: Aleš (Šef), Milena, Majda, Pena, Bojan, Lenča
(priključila se na analizi)
Trasa : klasična, 45 km
Milena:
Na mojem števcu je na koncu kazalo 46
km. Vreme je bilo poletno in sončno. Da smo lažje premagovali
kraške klančke, nam je delno pomagala burja, pa kraški teran, pa
teranov liker, pa grozdje in drugo sadje, pa Gorazd Penko, pa Andrej
Hauptman... Le na koncu poti, v najtežjih klančkih, nam je pa burja
obrnila hrbet. Vse smo zmogli, saj smo vedeli, da nas na koncu čakata
klobasa in jota.
Vse skupaj se je zaključilo
v kmečkem turizmu Bezek v Šepuljah, kjer nam je mama
postregla s pršutom, kraškim zašinkom, prato v teranu, jetrcami,
štrukeljčki, njoki, palačinkami s teranovo marmelado, s teranom,
likerjem. Tam nam je pomagala še Lenča.
Milenine in Alešove fotke:
Pred štartom.
Trasa.
Sončno.
Pena je nabrušen.
Okrepčevalnica 1. Treba je bilo
sprostiti "transportne cevi ".
Privintali sta na Pliskovico.
Okrepčevalnica 3.
Poglej ta pravi kot!
¨ Strokovnjak za trto.
Porivači.
Baso in joto papali.
Bezek.
Ostalina.
Žvab na poti nazaj.
in še zadnja slika, Milena opisuje:
Po hudem klancu navzgor so mi vsi ušli naprej. Huda burja v prsa!
Matjaž precej naprej, zakar mu je lahko močno žal. Za njim kmalu
Majda, Bojan in Aleš. Jaz pa sem capljala zadaj, skupaj z Jožkom.
Predebatirala sva vse podjetniške težave, težave GZS in razložil mi
je, da je doma v Dutovljah, nakar prideva na vrh klanca. Jožko takoj
zavije desno k eni hiši, kjer so ga domačini čakali na dvorišču s
teranom v roki. Z dvorišča pa pridejo Aleš, Majda in Bojan in vsi
nasmejani in odžejani hočejo, da prijem tudi jaz.
Po pripovedovanju so domačini zamenjali Aleša z Jožkom in ga
poklicali s ceste na pijačo.
Razlika ni očitna!
Nazaj na prvo stran