1. Zbralo se nas je 14 v senci pred bifejem na Žel. postaji. Nekateri
so se zbali vročine, drugi so se ukvarjali s seminarji, tretjih pa
pohod ne zanima več. Udeležba šefov 100 procentna.
2. Odhod iz Ljubljane točno ob 10.15 v  klimatiziranem avtobusu.
3. Sestop v Hoteršici v gostilno Turk. Poleg pijače so se nekateri
pohodniki prigrebli tudi do češnjevega štrudla. Ker je Šef omenil
nadaljevanje po Žejni dolini, so se pohodniki znotraj in zunaj
preventivno zaščitili.
4. Ivek se prijavi za požarnega kod rukzaka, zakar se mu ostali
zahvaljujemo. Ogled mlina nad breznom in črne kuhinje. Vmes je nekatere
zanimal še en tradicionalni slovenski kulturni spomenik Pri mostu (bife).
5. V Žejni dolini se ustavimo pri rastišču mesojedih rastlin. Šef
zablefira, a ga kasneje razkrinka botaničarka Milena, ki pokaže prave
rastline.
6. Kljub hudi vročini in zagotavljanju domačinke iz črne kuhinje, da bo
pot potekala po senci( bla, bla), se vsi uspešno povzpnemo do gostilne
Pr' Bertu. Vsi smo dobre volje, ko Šef izda, da je do cilja še par
minut.
7. Evo nas pri Šinkovcu. Šnopc aperitiv je bil zelo močan, pa so ga
nekateri premagali tudi po večkrat. Nato smo se našopali s hrano. Po
umiritvi in niveliranju telesne tekočine smo naredili sight seeing
round trip na Medvedji grič 814 m.
8. Dolgo pričakovani dvoboj Suhih in Debelih šefov se je tu končno
zgodil. Postavi sta se določili. Debeli: Kancler, Giovanni, Varžet,
Pena. Suhi:  Zalegar, Aci, Bren, Medvodjo.
Prva disciplina: štafeta s hoduljami. Uverljivo zmagali Suhi. 1:0.
Druga disciplina: vlečenje štrika. Debeli dvakrat razturajo Suhe. 1:1.
Odločilna tretja disciplina: šajtrga. Na pol poti debeli povedejo, a v
finišu Medvodjo porine Acita v cilj in Suhi trijumfuju. 2:1!!!
9. Prenočevanje, kar ga je sploh bilo, kot običajno. Mreža, šotor,
senik, vedro nebo. Ob petih zjutraj pa novost: seansa Tajči ali pozdrav
soncu. Voditelj Aci, udeleženci: Šefova žena, gospa Razingerjeva, gospa
Zalegarjeva, gospod Kancler in fotograf Razinger. Ostali so se
potuhnili. Profesorja sta spala pozno v dopoldne.
10.Po jutrajnem sestavljanju so bili pohodniki po obilni pomoči, ki jo
nudi kmečki turizem, ob enajstih pripravljeni za nove izzive. Ker se je
izvedelo, da je v Hoteršici praznik z veselico, Šef spremeni ruto in
namesto v pusti Godovič nažene pohodnike spet v Žejno dolino.
11.Izkaže se, da ta dolina sploh ni žejna, saj sta ob cesti dva super
hladna izvira pitne vode. Botaničarka pokaže edino rastišče puzzle
rastline. Da je pot do Turka hitreje minila, smo se torej lahko šli
puzzle. Aci nosi vidno in skrito kamenje.
12. Turk je bil spet mrk, pa smo jo mahnili do Lovskega doma. Le Ivek
se je malo kujal, ker se je odločil, da je pohod končal. Pri Lovskem
domu smo prisilili domačine, da so pohiteli s postrežbo. V zahvalo smo
jim naredili dober promet. Ovčji golaž smo pohvalili, ljudski godci so
nas zabavali.
13. Kaj smo hoteli, malo čez štiri smo se povzpeli na avtobus in
sestopili v Kratohvil v Ljubljani. Janez je dal za rundo, imel je
dolgove izpred petnajst let. Greh in grešnik se ne pozabljata.

Rezime:
1. Vroče, a vsi so preživeli. Nad trajanjem hoje se ni nihče
pritoževal.
2. Šef mora pohvaliti šefico blagajničarko. Že zaradi tega, ker jo je
na frišno poročil. Poročilo je priloženo.
3. Nov dolg: Kukr kera (Aci).
4. Naslednji pohod, že sedemnajsti: 24.in 25. maja 2003.

Spesnil: Šef 2002.