KGZS- ZAVOD LJUBLJANA
ENOTA IG
ZAŠČITA PRED MUHAMI
V vročih poletnih dneh, so poleg sopare in visoke temperature, tudi celi roji različnih muh, stalni gosti v naših hlevih, stanovanjskih prostorih, poljih. . . tako, da smo se nekako navadili nanje in niti ne pomislimo kakšno škodo pravzaprav povzročajo.
Vsakdo med nami je že opazil kako se živali obupno trudijo, z mahanjem repa in premikanjem glave, da bi se ubranile pred temi nadležnimi insekti, pri tem pa ne morejo mirno jesti in razsipajo hrano. Krave mlekarice zaradi tega dajejo manj mleka, kot bi ga lahko. Muho najdemo povsod, najprej je na živali v hlevu, potem je na steni, na gnojišču, pa na naših mizah, na sadju in na vsaki
hrani, ki ji je dostopna. S tem prenaša številne bolezni, tako na živali kot na ljudi (dokazano je, da so muhe stalno okužene s črevesnimi bakterijami - coli bakterijami - in da jih prenašajo na hrano, ki je idealna podlaga za njihovo nadaljnjo razmnoževanje.
Poznamo veliko vrst muh, nekatere samo ližejo različno hrano, druge sesajo kri ali pa odlagajo jajčeca v živalsko blato in hlevski gnoj, za vse pa je značilno, da so izbirčne pri hrani, zato stalno iščejo sveže živalsko in človeško blato in da imajo zelo razvit vonj s katerim to blato tudi odkrijejo.
Tudi razmnožujejo se zelo hitro, saj traja celoten ciklus od jajčeca do muhe od 10 do 30 dni (odvisno od vrste muh in pogojev za razvoj). Nekatere muhe polagajo jajčeca v ranice na živalskem telesu, ličinke se hranijo z okoliškim tkivom in tako še bolj povečujejo rano, pri hudi invaziji ličink, lahko napadene živali tudi poginejo.
Zdravljenje takih živali opravlja veterinar, ki rane ustrezno oskrbi, razkuži in odstrani ličinke, preventivno dejavnost pa moramo opraviti vsak sam.
Pri zatiranju muh je najprej potrebna čistoča; hleve in okolico je potrebno redno čistiti, odstranjevati najrazličnejše odpadke in živalske iztrebke.
Veliko vrst muh odlaga jajčeca na gnojišča, zato je potrebno okoli gnojišč izkopati kanal globok 15 cm, ki mora imeti poševne stene. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki bežijo iz gnojišč, pri tem padejo v kanal in zaradi poševnih in gladkih sten ne morejo iz njega. Še bolje je, če je v kanalu tudi nekaj cm vode. Ličinke, ujete v kanalu, postanejo plen ptic in perutnine, ali pa poginejo. Pomaga tudi pakiranje in vrenje hlevskega gnoja, pri tem ličinke odmrejo, na prevret gnoj pa tudi oplojene samice muh ne odlagajo jajčeca.
Gnojišče se lahko poškropi tudi z različnimi vodnimi raztopinami insekticidov, pri tem pa se moramo strogo ravnati po priloženih navodilih za uporabo posameznih insekticidov.
Zlatko Krasnič
Kmetijski svetovalec