Pri delu s kmetijskimi stroji, v hlevu, pri košnji in še mnogih drugih kmečkih delih, prihaja pogosto do poškodb ljudi in živali. Ena izmed pogostejših kužnih bolezni je tudi tetanus, infekcijska bolezen ran, ki se kaže v hudem mišičnem krču.

Povzročitelj je bacil tetanusa, ki je zelo odporen in zelo razširjen. Bolezen se pojavlja pri vseh živalih. Pogostejša pa je pri konjih, zaradi specifične uporabe te živali prihaja do globokih vbodnih ran na kopitu in okončinah. Tudi pri kravah je bolezen pogosta po telitvi, pri prašičih pa po kastraciji.

Povzročitelj tetanusa pride v rano skupaj z zemljo, umazanijo in umazanimi predmeti. V sami rani je dostop kisiku onemogočen, in takrat se povzročitelji tetanusa razvijajo in sproščajo toksin (strup), ki potuje po telesu v osrednje živčevje in povzroča trajne krče. Bacil se razvija v brez zračnih (anaerobnih )pogojih , zato so bolj nevarne ozke in globoke rane.

Tetanus se kaže v krčih celotne skeletne muskulature, ponavadi pa se začenjajo krči na glavi in to na žvekalnih mišicah, kar povzroča težave pri hranjenju in prežvekovanju živali. Krč je tako močan, da konju tudi z vso močjo rok ne moremo odpreti gobca. Zaradi krčev prihaja do oteženega požiranja, do kratkega in slabega dihanja, oči so odprete, nosnice krčevito odprte. Hoja je na začetku zelo težka, kasneje pa zaradi popolne otrplosti mišic tudi onemogočena. Refleksna vzdražljivost je zvišana, žival je pri polni zavesti, nemirna in bojazljiva, saj se že pri najmanjšem zvoku ali premiku zelo vznemiri in trpi. Smrtnost pri konjih je od 50 - 80 %.

Sam potek bolezni je zelo buren, včasih smrt nastopi že po enem ali dveh dnevih, pogosteje pa sama bolezen traja od enega do osmih tednov. Pri kronični obliki bolezen traja dalj časa in se, v glavnem tudi pozdravi, vendar do popolne ozdravitve pogosto mine več mesecev.

Pri zdravljenju moramo najprej oskrbeti rano tako, da uničimo žarišče infekcije. Za dezinfekcijo uporabljamo tista sredstva, ki vsebujejo veliko kisika kot na primer: kalijev permanganat in vodikov peroksid. Zdravimo tudi s serumom proti tetanusu, penicilinom in drugimi antibiotiki. Pri zdravljenju je pomembno tudi hranjenje in pitje živali, saj je le to zaradi krčev izjemno težko. Včasih je edini način hranjenja živali preko sonde direktno v želodec, Obolele živali moramo nastaniti v hleve, ki niso izpostavljeni direktni svetlobi, pa tudi hrupa mora biti čim manj. Zaradi preprečevanja tetanusa moramo vsako, tudi najmanjšo rano, zdraviti ali dati serum proti tetanusu.

Živali, ki so bolj izpostavljena poškodbam, kot so delovni in vojaški konji, moramo cepiti aktivno živali se cepijo trikrat. Drugo dozo cepiva damo 4-6 tednov po prvi dozi, tretjo dozo pa eno leto po drugi dozi. Tako dobimo imunost za več let, praktično dosmrtno.

Za tetanusom lahko zboli tudi človek, bolezen ima enak tok in potek kot pri živali, pa tudi zdravi se po istem principu. Ptiči in perutnina pa za tetanusom ne obolevajo.

ZLATKO KRASNIČ

KMETIJSKI SVETOVALEC