TEHNOLOGIJA REJE DAMJAKOV

DAMJAKI: živa teža: ž. 50 - 60 kg
m. 80 - 90 kg

RAZMNOŽEVANJE:
1. Gonjenje 15. oktober - 15. november, drugič v januarju
2. Brejost traja 8 mesecev
3. Telitve, navadno ena žival, teža ob porodu 4 - 5 kg, 10. junij - 10. julij

ZREJA: ž. živali brez posebnega dokrmljevanja

DOKRMLJEVANJE: jeseni in pozimi na noč 200 g močne krme

PAŠA: celo leto na paši
8 - 10 odraslih živali s podmladkom na ha
obora 2 m visoka, notranja razparceliranost 1,7 m

PAŠNI OBROK: (na dan)

Krmilo kg SS g SB ŠE
pesni rezanci 1
močna krma 0,2
seno po volji

LOVLJENJE V LIJAK: sortiranje, obravnavanje (zdravljenje le redko), lovljenje za zakol

P. S.: Če pride do bolezni in drugih problemov, žival odstrelijo
oz. pustijo, da se v naravi pozdravi sama.

Ugotovili so, da brejost stoji, če so naravni pogoji slabi za
normalen razvoj zarodka. Živali redijo izključno za prirejo mesa in brez rogov.

Princip : v biotopu naj bo toliko živalskih vrst, kot smo predvideli. Prehrana divjih živali je drugačen problem kot domačih.
Problemi: - ekologija
- management

50 - 60 % živali v ujetništvu pogine zaradi napačne reje, 25 % pa
zaradi prehranskih problemov. Glavna krivda je neznanje in
nepoznavanje živali. Problemi povezani s prehrano so:
- stradanje
- tekmovalnost
- sestavljanje obrokov
- plodnost

Pri reji divjadi je pomembna prisotnost človeka, literatura to
imenuje znanost in umetnost dela.

UŽIVANJE KRME

Učinkovito izkoriščanje dostopne krme je vitalna potreba vseh
živali. To je povezano z mehanizmi uživanja, presnove, kakovosti krme, sezone, potreb za določen namen,.. Primarna funkcija je najti primerno količino in kakovost krme. Uživanje krme je najbolj reguliran homeostatski mehanizem. Regulacija uživanja se odvija na različnih nivojih. Regulacija iskanja
tako, da najde žival dnevno in sezonsko metabolnim potrebam
ustrezno količino, le-ta mora biti v posameznih obrokih na kratek
in daljši čas usklajena s potrebami. Idealno je, če imajo živali vedno dovolj krme in ustrezne kakovosti in vrste.

Za regulacijo uživanja so potrebni senzorični podatki,
fiziološki in fizikalni. Živali regulirajo uživanje skupno, ne
po obrokih in po posameznih hranilnih snoveh. Tu gre za
uživanje krme v odnosu z energijsko bilanco.

Živali morajo optimizirati izbor in uživanje krme v smislu da
pokrijejo potrebe po vseh hranilnih snoveh, vključno z energijo če
je uživanje časovno usklajeno in je krma ustreznih fizikalnih
lastnosti.


Dokrmljevanje divjih prežvekovalcev v oborah:
- na podlagi potreb
- ker smo jim odvzeli naravni življenjski prostor
- da preprečimo preveliko redukcijo v ekstremnih pogojih
- da znižamo drugo škodo (lubje dreves,..)
- ali na enaki površini povečamo gostoto naselitve
- ohranimo zdravje
-ohranimo,težo,kakovost,trofejo
- rešitev živali pred smrtjo
- dodajanje zdravil
- ohranjanje čred, tropov divjadi brez nevarnosti domestifikacije

Zapoved: "Naj vlada pametno razmerje med pogoji za divjad (tla,
klima, kakovost gozda,..) in pritiskom sodobnega človeka (rekreacija) !"

Jeseni živali v naravi začnejo nabirati zaloge za zimo, le- te naj
bi tudi v umetnih pogojih stimulirali, oz. pri rejah v oborah.
Strokovnjaki imajo različna stališča o umetnih posegih v dnevne
in letne posege v življenjske cikluse.

Kakšna krma za živali v oborah?

VZDRŽEVANJE OGRAJE IN OSKRBA PAŠNIKA

Ograja in napajališča morajo biti redno vzdrževana. Pašnik je
potrebno redno pregledovati, da na bi prihajalo na določenih
mestih do preobremenitev in s tem do degradacije travne ruše.
Posamezna prazna mesta je treba dosejavati in posejano travno
površino zavarovati z žično ograjo, da se mlada trava zaraste.

Prazna mesta se dosejavajo s travami, ki ustrezajo rastišču.

V primeru, da pride do poškodbe ograde in košute uidejo, na
prosto, se mora ograda čim prej popraviti. S tem se prepreči
pobeg ostale črede. Potem se naredijo na primernem kraju ob obori
podporniki, nanje se položijo primerno široke deske, po katerih
pridejo košute z mladiči nazaj.

Izkušnje kažejo, da so damjaki izrazito čredne živali, niso
samotarji in iščejo zavetje znotraj ograd. Iz izkušenj je znano,
da pridejo v parih dneh vse pobegle živali nazaj.

Zlatko Krasnič
Kmetijski svetovalec