Kmetijstvo je še vedno izredno pomembna panoga gospodarstva, saj zadovoljuje osnovne biološke potrebe človeka. Kot taka je tudi pomembna strateška panoga.

V Sloveniji je bilo kmetijstvo dolgo vodilna gospodarska panoga. Z industrializacijo države kmetijstvo ni bilo več rentabilno. Zato je država (kot tudi skoraj vse druge) uvedla različne vrste stimuliranja kmetijskega gospodarstva: premije, subvencije, kompenzacije, regrese, sofinanciranje, podporo.

Slovenija ima, s kmetijskega stališča, neugodne razmere za razvoj kmetijstva v primerjavi z večino držav, ki so članice Evropske Unije. Pri nas so kmetije majhne, kar 70% zemljišč sodi, po normativih, med težko obdelovane površine, donosi so nizki, stroški pa mnogo previsoki, tudi zato, ker preveč strojev obdela premalo površin.

V saški vasi Mucheln so februarja lani pobili vse živali s farme na kateri so redili 1000 krav molznic, ker je ena sama imela BSE. Takih farm pri nas ni bilo niti v socializmu, ko je imela ena večjih farm: Pšata (Agroemona) cca. 350 krav, danes pa imajo le največji kmetje v hlevih nad 40 glav molznic. Edina farma v Sloveniji, ki se lahko meri z Evropskimi, je verjetno farma ščetinarjev – prašičev – Ihan. In morda perutninske farme, ki se lahko primerjajo s povprečnimi zasebnimi farmami brojlerjev in nesnic po EU.

Drugi problem je nenadna sprememba strategije reje in prireje mesa v Evropi. Postregli so nam z vrsto informacij, ki jih javna politika in mediji sproščajo v javnost.

Pred kakim letom je Velika Britanija uskladila svojo carinsko politiko z evropsko skupnostjo. Začela se je globalizacija. Pred tem so imeli najstrožji zakon o uvozu živali v Evropi. Pol leta karantene. Zato tam ni bilo evropskih psov, ki bi jih pošiljali na lepotna tekmovanja in razstave, prav tako kot niso imeli stekline. Komaj so se prilagodili, že imajo BSE, slinavko, parkljevko…

Nerazumljivo je, zakaj pobijajo na sto tisoče zdravih živali, ko se v čredi pojavi ena sama s sumom na BSE. Nalezljivost bolezni ni klinično dokazana, ni dokazana nobena realna in nedvoumna povezava med BSE in boleznijo pri ljudeh. Gre le za nekakšne indice. Pred dvesto leti so imeli podobne argumente na procesih proti čarovnicam.

Citiram odlomek iz knjige avtorja A. M. Laktionova z naslovom: Učbenik za veterinarske bolničarje, ki je izšla v Zagrebu leta 1949:»Na okuženih mestih je dovoljeno s cepljenjem pogojno zdrave skupine živali (to je tista skupina živali, ki se sumi, da je okužena). Cepimo z naravnim virusom slinavke in parkljevke. Zaklane živali in organi živali, ki so zbolele za slinavko in parkljevko, ter tiste, ki so imele povišano telesno temperaturo, je potrebno prekuhati (termično obdelati) in se jih lahko porabi kot klobase. Hleve je potrebno mehansko očistiti in kemično razkužiti z 1% lužino Natrijeve raztopine. »Ker so že leta 1949 učili, da se s cepljenjem bolezen lahko ustavi, ter s termično obdelavo lahko za prehrano uporabimo celo meso obolelih živali, kako to, da Evropa tako velikodušno pobija in požiga zdrave črede, torej sto tisoče ovac, koz in ščetinarjev. Zakaj se vseh teh zrezkov in pečenk ne konzervira in pošlje na trg? Ali kot pomoč lačnim?

Epidemija naj bi izbruhnila zaradi pretihotapljenega kitajskega okuženega mesa, s katerim so stregli v kitajski restavraciji v Newcastleu, na angleškem severu. Vsega mesa niso prodali, zato naj bi ga poslali kot pomije, na bližnjo prašičjo farmo, iz katere naj bi se bolezen razširila po vsem Britanskem otočju.

Po ugotovitvah novinarjev tednika Sunday Express pa naj bi bil sev virusa ukraden iz vojaškega laboratorija v Porton Downu, pokrajina Wilshire in potem namerno podtaknjen na prašičje farme. Nekateri menijo, da ta trditev drži in da je v ozadju špekulacija.

Morda se bo strahotno podražilo meso. Farm v sedanji obliki ne bo več, reja bo spet ekstenzivna (priložnost za slovensko planšarstvo), prirast bo mnogo počasnejši, meso zato mnogo dražje, povpraševanje po vegetarijanski hrani večje, škropiva in pesticidi vse bolj prepovedani (vpliv na okolje in karcenogenost), zato več škodljivcev in manjši hektarski donosi v poljedelstvu. Rešitev? Gensko spremenjene rastline, ki bodo odporne na škodljivce in parazite ter zato imele višje donose.

Zlatko Krasnič