TUKAJ IN ZDAJ
GORAN BERTOK
Stigmata II
Od 28. do 30. decembra 2004 v Galeriji Alkatraz
Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave, ki bo v
torek 28. decembra 2004 ob 21.00 v galeriji Alkatraz, AKC Metelkova.
KOZA JE ZEMLJEVID, BRAZGOTINE SO POTI.
OBLEKO ZAMENJAMO, KOZA OSTANE.
Goran Bertok ze skoraj poldrugo desetletje, vse od prve razstave aktov v Galeriji Skuc leta 1990, deluje kot avtor, ki fotoobjektiv usmerja v nasilje nad telesom. Za seboj ima ze stevilne cikle oziroma razstave, s katerimi se je uveljavil kot avtor, ki ga zanima tista mejnost telesnega, kakrsna se dogaja onkraj zidov ter javnega pogleda in ga njegovi fotokameri nazorno posredujejo anonimnezi. V tokratni Stigmati II, ki smo jo v galeriji Alkatraz pripravili v sodelovanju s Kulturnim drustvom B-51, bo nadaljeval s problematizacijo cloveskega telesa, znanega iz prejsnjih ciklov Rad bi vam povedal zgodbo (1997), Omen (1998), 999 (1999) in 23 (2001), le da bo tokrat predmet njegove obravnave izkljucno zensko telo.
Goran Bertok je avtor z izjemno razpoznavnim opusom. Ze od prve predstavitve leta 1990 v Skucu so prvine njegovega ustvarjanja konstantne. Njegovo delo temelji na crno-beli fotografiji ateljejskega znacaja. Bistveno jo dolocajo motiv, ki je v slovenskem prostoru edinstven, njegova programsko- konceptualna postavitev in cistost posnetka. Gre za obsesijo s cloveskim telesom, pogosto je to akt ali delno razgaljeno telo, ki je za avtorja najboljsi medij za posredovanje napetosti, zaostritve, bolecine... Rdeca nit se zdi nasilje nad telesom, ki pa ga v serijah avtor obravnava razlicno, vcasih cisto formalno, v zadnjem casu pa tudi vsebinsko.
Breda Kolar Sluga, »999«
Dejanja protagonistov na Bertokovih fotografijah so tako del neimenovanega, skrivnega rituala, v katerem so prezeti nasilje, (avto)erotizem in sakralno, ki ga poudarja ambient oziroma izoliranost cloveske figure, ki se osamljena prepusca aktom avtodestrukcije in nasilja. Numinozno, ki veje iz Bertokovih del, izhaja iz dvojnosti, prisotne v stevilnih religioznih ritualih: privlacnost in odbojnost hkrati sta posledica skrivnostnosti, nedolocljivosti dogajanja, ki hkrati zbuja custva odpora in grozljivosti ter istocasno privlacnosti in izmuzljivosti.
Tomislav Vignjevic, »Omen«
------------------------------------------------------------------
Med upodobitvami iz teme luscecih se ujetnikov sladostrastne bolecine, ranjenih dus in krvavecih trpincenih teles pritegnejo visokoestetizirane kompozicije novih del ob zacetku postavitve. Na njih telo z igro senc postane eminenten estetski objekt, ki ga zaznamuje brazgotinasta »geografija«, se vedno nepogresljiva, a zdaj enakopraven element celote.
Vladimir P. Stefanec, »Calligraphia Obscura«