GORAN BERTOK(December 2004)

NEVEN KORDA(December 2004)

SAŠA KERKOŠ in LARA BADURINA(December 2004)

ALEKSANDAR PRIBICEVIC (November 2004)

YANNA MARUSSICHA(Oktober 2004)

DAMJAN KRACINA in VLADIMIR LEBEN(Oktober 2004)

DOMEN LOMBERGAR in BLAŽ PORENTA(September 2004)

NIKOLAJ JEFFS in ANDREJ PAVLIŠIČ(Junij 2004)

KONTTINEN TIMO MIKAEL(Junij 2004)

NENAD ANDRIĆ(Junij 2004)

RAZSTAVA KUBANSKEGA REVOLUCIONARNEGA PLAKATA(Maj 2004)

KRISTINA LENARD(Marec,April 2004)

MATEJ MLJAČ(Februar 2004)

GORAN MEDJUGORAC(Januar 2004)

KARMEN JAZBEC(December 2003)

ZVONKA SIMČIČ IN TANJA VUJINOVIĆ(December 2003)

NIKOLA BOŽOVIĆ - KOLJA(December 2003)

PATCHWORK 1.2(Oktober 2003)

MILIJANA BABIĆ(Oktober 2003)

JUDITH FISCHER(September 2003)

KIKI LAZETIĆ(Julij 2003)

MOJCA OGRIZEK(Junij 2003)

IGOR HOFBAUER(Maj 2003)

UMETNOST STRPNOSTI(Maj2003)

MANUEL BALDASSARE, LORENA CHIARCOS, 2 IN QUADRATO, JERNEJA REBERNAK, BIRNA TOMASDOTTIR, GIANLUCA ZANETTE

POLONA POKLJUKAR, ECLIPSE, MOJCA OGRIZEK, NORA DE SAINT PICMAN, MARINA GRŽINIČ, AINE ŠMID

SAŠA KERKOŠ, ZVONKA SIMČIČ IN TANJA VUJINOVIĆ

POLONA MATEK, BOŠTJAN ČADEŽ, MARJEN JUG, GORAZD KOŠČAK, KATJA MARKOVIČ, MATEJA ŠUŠTERŠIČ DIMIČ, DUŠICA VEBLE, LINE B. JEPPESEN (Maj 2002)

MIRAN CENCIC, GIUSEPPE ANELLA, ANDRAZ TRKMAN, PETER MIGNOZZ, VASJA DRASCIC IN VANJA MERVIC (April 2002)

TINA STIRN (Februar 2002)

   Escape from Alkatraz - razstava v New Yorku

SONIA ARMANIACO (December 2001)

ANDREJ STULAR (Oktober 2001)

MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI (September 2001)

Igor Papež (Junij 2001)

RDEČEZORE 2 (Junij2001)

Borut Korošec (Maj 2001)

Kiki Lazetić (April 2001)

Simon Svetlika (Februar 2001)

Maja Jurič (Januar 2001)

GREETINGS FROM TOKYO (Januar 2001)
 
Borut Popenko in Matjaž Wenzel (December 2000)
 
Boštjan Leskovšek in Mitja Balantič (November 2000)
 
Boštjan Drinovec (November 2000)
 
Matija Praznik (Oktober 2000)
 
Franko Busić (September 2000)
 
Davide Grassi (August 2000)
 
Manifešta - Contemporary Multifešta (Julij 2000)
 
SAMO (Maj 2000)

Tanja Lažetić in Dejan Habichta (April 2000)

Antje Schirmer, Dragana Rajković in Urša Toman (Marec 2000)

Boštjan Plesničar (Marec 2000)

Tanja Lažetić in Dejan Habichta (Februar 2000)

Nataša Tajnik (December 1999)

Žiga Kariž(November 1999)

Gregor Mastnak (Oktober 1999)

Primož Pugelj & Mirjana Brajič (September 1999)

Jaka Mihelič (Julij 1999)

David Grassi & Rajko Bizjak (Junij 99)

Luka Drinovec (Maj 99)

Boštjan Drinovec (April 99)

Tobias Putrih (Marec 99)

Darja Miklaužič (Februar 99)

Urša Toman (Januar 99)

Goran Medjugorac (December 98)

Aleksij Kobal (November 98)

Marko Zorovič in Hans Hog
(Oktober 98)

Marko A. Kovačič in Vesna Tokin
(September 98)

"SKUPAJ" (skupinska razstava, Junij 98)

Vladimir Leben(Maj 1998)

Luka Drinovec(12. Maj 1998)

Andrea Siegl (April 1998)

Borut Korošec (April 1998)

Damjan Kocjančič (Marec 1998)

Frenk Fidler & Robert Ograjenšek
(Februar 1998)

Novoletna razstava (December 1997)

Karmen Jazbec (Oktober 1997)

Kustusova Jedilnica (Junij 1997)

Ive Tabar (Marec 1997)

---

Fotografska razstava

GORAN BERTOK

Stigmata II

Gre za obsesijo s cloveskim telesom, pogosto je to akt ali delno razgaljeno telo, ki je za avtorja najboljsi medij za posredovanje napetosti, zaostritve, bolecine... Rdeca nit se zdi nasilje nad telesom, ki pa ga v serijah avtor obravnava razlicno, vcasih cisto formalno, v zadnjem casu pa tudi vsebinsko. Breda Kolar Sluga, ť999Ť

 

 

---

Intermedijski projekt

NEVEN KORDA

KONSTRUKTIVNA REZIJA

Specificna strategija vzpostavitve videa. KONSTRUKTIVNA REZIJA konstruira umetno stvarnost v trenutku njenega fizicnega nastanka.

Tematika je egzistencijalisticna in se dotika najbolj cistih uzitkov v videu. Video slika predstavlja pretok, ki ga lahko analiziramo glede na cas in glede na prostor. Masa videa stlacena v casovno majhno tocko da strukturo filma. Video substanca ima lastnost, da avtonomno vstopa v prostor interneta vendar se tam zunaj njena osnovna znacilnost – pretok casa, bistveno spremeni.

 

 

---

Intermedijski projekt

Sasa Kerkos in Lara Badurina

OSTANKI DNEVA/ REMAINS OF THE DAY PROJECT/OSTATKI DANA/

PROJEKT OSTANKI DNEVA ali ROTD poizkusa razloziti in prikazati interakcijo med novim in starim rezimom, ki se dogaja na področcju bivse Jugoslavije, podrocju Balkana. Rezultat tega trenja se odraza v ogromnih estetskih, generacijskih in percepcijskih razlikah (dojemanjih). Balkan kot centralno obmocje ťmixaŤ globalnih tendencij in lokalne tradicije ter razlicnih kulturnih ozadij, je sam najboljsa refleksija tranzicijske spremembe, ki se odrazajo skozi stil,

obliko in razumevanje (dojemanje) oblikovanja, umetnosti, mode in nenazadnje prostora samega. Projekt ROTD poizkusa ujeti razlicne tranzitne druzbe, skupnosti tik pred izginotjem njihovih zadnjih sledi. Toliko, kolikor projekt govori o IZGINOTJU preteklosti, govori tudi o ODKRIVANJU prihodnosti. Ta DUALNOST (dvojnost) je osrednja želja, ujeti jo in predstaviti, preden za vedno izgine.

 

---

Fotografska instalacija

ALEKSANDAR PRIBICEVIC/ Srbija

EQUILIBRIUM (or how to become a good equilibrist)

Aleksander Pribicevic rojen v Beogradu je leta 1995 koncal Akademijo likovnih umetnosti v Beogradu. Samostojno je razstavljal po razlicnih galerijah doma in y"v tujini New York (AGORA Gallery, Soho-Chelsea, New York, USA) ter Pariz (Cite Internationale des Arts, Paris, France).

Projekt “Equilibrium (or how to become a good equilibrist)” srbskega umetnika Aleksandra Pribicevica je sestavljen iz sestih podob. Simbolizem sestih podob spominja na sest dni stvarjenja. Sest podob je rezdeljenih v dva dela, prvi je posvecen ritualnemu procesu kreacije cloveka, drugi pa je posvecen sedmemu dnevu pri katerem je Bog pocival. Aleksander pri svoji instalaciji skusa izpostaviti dvojno delitev sveta na crno in belo, ki je znacilno zaznamovala zahodno civilizacijo.

 

---

Performance

Yanna Marussicha

SELF-PORTRAIT IN AN ANT-HEAP

Self-portrait in an ant-heap, corporal installation, is inscribed in the continuity of Bleu Provisoire, manifesto- performance about immobility.

Yann Marussich is motionless, in a 2m x 1m x 0.5m vitrine, accommodating an ant-heap. On each longer side, three headphones are diffusing three different sound sources. On each shorter side of the window, two flat screens are showing close-ups of the ants and of the body of the artist, live recorded with four mini-cameras hidden in the ant-heap. Yann Marussich is motionless in the vitrine between three and five hours long.

 

---

Likovna razstava

Damijan Kracina & Vladimir Leben

GALAPAGOS

www.kracina.com/galapagos/press     www.kracina.com http://www.premoderno.com/leben

Otocje Galapagos je eno izmed tistih otocij, ki napeljuje k dolocenim asociacijam. Prva asociacija je povezana z Darwinom, ki je ravno z zivalskimi vrstami tega otocja izpeljal svojo evolucijsko teorijo. Drugo asociacijo pa predstavljajo tamkaj zivece endemicne vrste. Njihove nenavadne prilagoditve so mnogokrat na videz bizarne, kar lahko vidimo tudi v nekaksni grotesknosti zivalskega sveta obeh umetnikov, ki razstavljata. Umetnika sta Darwinovemu nauku dodala nove dimenzije. Darwin je svojo teorijo dokazoval s primerjavo preteklosti in sedanjosti. Umetnika pa s svojo vizijo evolucije, ki se ne bo koncala s homo sapiensom nakazujeta na skrito izpeljavo Darwinove teorije in tako problematizirata tudi absolutisticno gospodovalni odnos clovestva do zivali.

 

 

 

---

Likovna razstava

DOMEN LOMBERGAR in BLAŽ PORENTA

Blaž Porenta je leta 1983 po domnevnem Kristusu pokukal na svet kot ninja po stanju duha, umetnik po statusu in zajebant po naravi. Ne da bi njegovo mnenje karkoli štelo, so ga Blaž poimenovali. Brez večjega obotavljanja se je v trenutku sončnega žarka zavedal svojega poslanstva, prijel najbližji svinčnik, ter začel risati. To počne še dandanes. Spi bolj malo, ta čas raje porabi za ustvarjanje, druženje, uživanje. Rad gleda grozljivke, še raje si izmišlja grozovitejša bitja. Tudi v šolo hodi, res. Do sedaj je zaključil osnovno šolo v Ljubljani, gimnazijo v Kranju, trenutno pa nabira nove izkušnje na Akademiji za likovno umetnost.

V vsem tem času je obiskoval tudi različne risarsko-slikarske šole, se udejstvoval v konceptnem risanju za računalniške igre ( Zootfly, G-Lab, zmagal na natečaju PC Gamerja,...), risal ilustracije za najrazličnejše projekte, imel razstave in še enkrat risal, risal in risal.   Domen Lombergar, ustvarjalec/umetnik večino svojih izdelkov sproducira le v dveh dimenzijah. Razen izjem mu platno predstavlja računalniški zaslon in čopič računalniška miška, ki jo je v zadnjih časih zamenjal z naprednejšim orodjem - grafično tablico. Ne glede na uporabljen medij pa Domen ostaja zvest svojemu izrazu...surrealistični motivi gledalca s svojo surovostjo in neposrednostjo dostikrat šokirajo in vzpodbudijo željo po raziskovanju dela in njegovega sporočila. Domnov prefinjen občutek za detajle, v kombinaciji z visokim tehničnim znanjem pa njegove izdelke popelje še na višji nivo. Njegov stil je najlažje opisljiv kot ekspresionističen, hiperrealističen ali surrealističen. O kvaliteti njegovih izdelkov, med drugim pričajo tudi številne pozitivne kritike na slovenskih in svetovnih spletnih straneh in od različnih profesionalnih kritikov. Njegove digitalne umetnine so razstavljene v veliko prestižnih internetnih galerijah.

 

 

---

Premiera filma

NIKOLAJ JEFFS in ANDREJ PAVLIŠIČ:

"Borili se bomo proti njim...: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope"

Pozdravljeni, Vabimo vas, da se udelezite otvoritve razstave oziroma premiere filma Nikolaja Jeffsa in Andreja Pavlisica "Borili se bomo proti njim...: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope". Ta bo v cetrtek, 24. junija ob 21. uri v galeriji Alkatraz, AKC Metelkova. Film bo tamkaj na ogled vsak dan od 21. do 23. ure. Zadnja projekcija bo v nedeljo, 27. junija ob 23. "Borili se bomo proti njim..." je pretresljiv, pogostoma bolec, dokumentarni film v pravem pomenu te besede. Avtorja odpirata sicer potlacena vprasanja zgodovine ter druzbenega nasilja povezanega z idejo Evrope zacevsi z anticnimi Grki, preko krizarjev, kolonizacije, obeh svetovnih vojn do njihovih sodobnih "humanitarnih" razlicic. Problematizirata tradicionalna razumevanja anti-fasizma in mehanizmov socialnega izkljucevanja kot so rasizem, seksizem, homofobija, itn.,

ter opozorjata na pogostoma neizrecene predpostavke tako slovenske drzavnosti kot tudi zdruzevanja Evrope. Hkrati avtorja raziskujeta nove moznosti kapitalsko-spektakelsko neintenzivnega filmskega jezika, pripovedovanja nasploh ter sodobnih, toda predvsem nepostvarjenih, umetniskih form in praks. "Glavni sovraznik, strateski nasprotnik je fasizem...in ne samo zgodovinski fasizem, fasizem Hitlerja in Mussolinija - ki je bil zmozen mobilizirati in uporabiti zeljo mnozic tako ucinkovito - temvec tudi tisti fasizem v nas vseh, v nasih glavah in v nasem vsakdanjem obnasanju, tisti fasizem zaradi katerega ljubimo oblast, si zelimo prav tisto, kar nam gospoduje in nas izkorisca." Michel Foucault Nikolai Jeffs je bralec knjig, pisec esejev, urednik revij in pos estnik skromnega akademskega naziva. Bil je eden od soavtorjev projekta "Danes so dovoljene sanje..." ki je odpiral vprasanja izbrisanih (Galerija Alkatraz, november 2003). Andrej Pavlisic je aktivist ter raziskovalec sodobnega vsakdanjega zivljenja in urbanih pokrajin. Bil je eden sodelavcev pri "Danes so dovoljene sanje..."

 

---

Video-foto inštalacija

KONTTINEN TIMO MIKAEL/FINSKA:

Računalniška printa

EVOLUTION Ideja za delo se je porodila l.2003 kot odziv na govorice o prvem človeškem klonu. Timovo videnje človeške evolucije, ki bo že zaznamovana s kloniranjem, je zelo ironično. V delu so predstavljeni koraki evolucije od 12 000 000 b.c., Ramapithecus, do L. 2090, Clone3, petdesetletnik, alkoholik, slabega zdravja in z velikim trebuhom.

 

---

Foto inštalacija

NENAD ANDRIC/ Srbija:

,,,green,,,fields,,,

Izjava Nenada Andrica o delu: " ,,,green,,,fields,,, govori o fenomenih, ki jih pripisujemo silam nadnaravnega. Vendar bistvo samega dela ni v napeljevanju k referencam nezemeljskega. Delo se v osnovi ne ukvarja s simboli, temvec z lebdecimi in negotovimi znamenji, ki kažejo na možnost izstopa iz dnevne rutine skozi simulacijo prehajanja onkraj utirjenih poti; ukvarja se s clovekovo "osamljenostjo" in tiho, intimno subverzijo / inverzijo ,,,green,,,fields,,, je mehanicna risba velikih dimenzij, delo o "delu", spektakularno uprizarjanje nespektakularnega pocetja / ni primer demistifikacije, ampak predvsem abstraktna vizualna pripoved; brezciljno sentimentalno potovanje."

 

---

Razstava

RAZSTAVA KUBANSKEGA REVOLUCIONARNEGA PLAKATA:

!ESTAMOS A PRIMERO DE MAYO!

50 originalnih plakatov v tehniki sitotiska iz najburnejsega obdobja kubanske revolucije poznih 60-tih in zgodnjih 70-tih. Odraza duh delovnih akcij, borbe za neodvisnost in solidarnosti z dezelami Afrike, Azije in Latinske Amerike. Graficna moc, ki jo izzarevajo izvirne oblikovne resitve in surova tehnika sitotiska le se poveca narativni in emocionalni naboj, Sporocilnost razstave je se kako aktualna!

 

---

Fotografska instalacija

KRISTINA LENARD/ Zagreb, Hrvaška:

SPREMEMBE

Projekt Spremembe umetnice Kristine Lenard je nastal kot plod raziskovanja, ki nastajajo ob spremembah življenjskega bivanja in dislociranjem iz znanega okolja. Pri tem raziskovanju gre umetnici predvsem za vprašanja kako lahko sprememba mesta nespremeni osebo, ki je center opazovanja.

 

---

Video-foto inštalacija

Matej Mljač:

Projekt EMD

Video foto inštalacija EMD (Expereience Mid Dimesion) je trenutno stanje razvoja ideje o identiti prostora innjegovih spremembah. V tem primeru, gre za ponazoritev naključnih situacij prehajanja iz statičnega v dinamičnourbano infrastrukturo in posledično subjektivno režiranih kadrov.

Dva medija, video in fotografija, se dopolnjujeta in hkrati ponujata gledalcu možnost lastne interpretacije sodobnega bivanja. MATEJ MLJAČ Rojen 1971 v Postojni, Slovenija. Diplomiral je leta 1998 na Šoli za Arhitekturo v Ljubljani pri prof. JanezuKoželju. Leta 1999 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca na področju arhitekture. Med leti 2001 in 2003 opravil podiplomski študij in magistriral na Pratt Institute Graduate School of Art and Arhitecture v New Yorku. Deluje na področju arhitekturne prakse, fotografije, oblikovanj in publiciranja. Obravnavanje prostora, kot sociološkega okvirja in fotografije, kot transparentne urbane zgodbe je rdeča nit njegovih umetniških postavitev. Je avtor številnih tekstov s področja arhitekture in umetnosti, umetniških razstav in arhitekturnih projektov

 

 

---

Likovno - politična instalacija

GORAN MEDJUGORAC:

Prophesies of sejtan

Goran Medjugorac je diplomiral leta 2002 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ze deset let sokreira podobo Metelkove kot ustvarjalec na njenih tleh. Poznamo ga kot drazitelja, igralca, oblikovalca ter kot gonilno silo kluba Menza pri koritu. Vendar v svoji vsestranskosti pa Goran Medjugorac ze vrsto let v svojem ateljeju na Metelkovi snuje likovne projekte s katerimi se je ze predstavljal na razlicnih samostojnih in skupinskih razstavah v tujini in pri nas. Likovna politicna – instalacija je nekaj svezega in zanimivega za umetnika, ki se je v teh letih prepustil bolj raziskovanjem dvodimenzionalnega prostora. Ob aktualnih politicno druzbenih vprasanjih, se je umetniko porodilo razmisljanje na temo islamskega fundamentalizma, ki odgovarja sionisticnemu fasizmu s skrajnimi sredstvi.

 

---

Razstava kipov

KARMEN JAZBEC:

“POSMRTNOST”

Karmen Jazbec je rojena leta 1965 v Brežicah. Obiskovala je Srednjo šolo zaoblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se leta 1993 vpisala na Akademijo za Likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, kjer je leta 1998 diplomirala. Leta 2001 je na isti smeri zaključila magisterij. Karmen trenutno živi v Ljubljani kot samostojni kulturni delavec.

“Za kiparski cikel mlade akademske kiparke Karmen jazbec je značilna radikalna negacija telesnosti. Njeni kipi so prosojne podobe, ki se osredotočajo na dva temeljna dogodka: rojstvo in smrt. Kiparka ponuja fizično telo kot ječo človeške duše. V tem kontekstu predstavlja rojstvo pesimistično degradacijo, nasproti kateri je smrt obraten proces, ki vodi v osvoboditev. Znanstveno je življenje po življenju nedokazljivo, zagotovo pa obstaja konec, prenehanje biološkega obstoja, vendar se čedalje bolj reducira na ostanke, ostanke ki so posmrtni. V delih Karmen Jazbec se spremenijo v transcedentalne smerokaze, ki s svojo odsotnostjo vsega kar danes pojmujemo kot življenje, nakazujejo na nekaj več, nekaj kar je onkraj bioloških zaznav. Tako poliesterske mase iz katerih so odliti kipi ne predstavljajo plastičnih vreč v katerih gnije meso mrtvecev, temveč sugerirajo prodor svetlobe v izpraznjeno lu pino telesa. Kip, ki naj po ustaljenih obrazcih izraža voluminoznost se tukaj spremeni v podobo, izpolnjeno s prostornostjo.” ( izvleček iz teksta IgorjaPapeža)

 

---

Razstava

Tanja Vujinović in Zvonka Simčič

PLASMA

PLASMA je serija del, ki jo sestavljajo parfumi, digitalne fotografije in “reklamni” video spot, plakat, Plasma portal na internetu, ter tudi reklamni oglasi ki se objavljajo po različnih časopisih in revijah.

Projekt Plasma je bil prvič predstavljen v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec, sedaj pa se v sklopu novoletne zabave predstavlja tudi v Ljubljani. Ta parodična mešanica je konstruirana iz elemenatov modnega medijskega glamurja in materijala, ki dokumentira škandale znotraj katoliške cerkve, trače in pripovedi o ljudeh, ki naj bi se jim odpirale stigme. Ime parfuma in tudi ime celotnega projekta je vezano na pojav izcedkov, ki navadno prikapljajo iz odprtin “svetih skulptur” in seveda tudi iz stigem živih. Tovrstnim izcedkom se navadno pripisuje tudi čudodelnost. Združili sva elemente oblik prisile čistosti – te so del propagandnih kampanj velikih kozmetičnih hiš – z medijsko poplavo verskega fanatizma, ki je menda v porastu.

 

---

Slikarska razstava

NIKOLA BOŽOVIĆ - KOLJA:

“Bodibilderji”

Nikola Bozovic imenovan Kolja je rojen 15.01.1975 v Beogradu. Leta 2000 je diplomiral na Beograjski akademiji likovne umetnosti. Bil je clan in eden od ustanoviteljev skupine HYPE in asocijacije ART OF REALITY. Od leta 1996 je razstavljal na številnih skupinskih razstavah z skupino HYPE in v okviru asocijacije ART OF REALITY v Beogradu in drugod. Prejel je tudi številne nagrade. Trenutno je asistent na beograjski likovni akademiji.

Z neizmernim smislom za humor je on sam najboljša projekcija trenutnega časa in okolja, v katerem živi. Njegova dela so satira potrošniško usmerjene družbe. Njegova nedirektna kritičnost pridobi na globini tudi s pomočjo prepletanja umetnosti in oblikovanja, kjer oblikovanje, kot rezultat potrošniške družbe lahko z močjo uporabe “Mass medijev“ in pristopa do njih, posega v umetniški nivo samorefleksije in samokritičnosti. Ne glede na to, da bi se o njem dalo govoriti kot o univerzalnem umetniku - njegova kvaliteta defenitivno NI vprašljiva - njegov kontrast “hudomušnega kritičarja” se skriva v kontrastu beograjskega okolja v katerem živi in ustvarja in kontrastom med “turbo” in “globalnim” kičem, klasiko in novodobnostjo, ročnimi prefinjenimi spretnostmi s čopičem in glavo človeka, ki ustvarja znotraj digitalnega sveta. Na kratko, enostavno : Kolja.

 

---

Multimedijski kolaž

PATCHWORK 1.2

Koncept: AUTOMATA / CROSSCONVERSATIONCUT, realizirano v sodelovanju z PAN KUNSTFORUM NIEDERRHEIN iz Emericha, Euroscreen21.de, BoringArts.com in Galerijo Alkatraz

video instalacija HONEY CITY - Gyp-py (Japonska / Nemčija) in interaktivna instalacija HARDBODY - Tanje Vujinović in Zvonke Simčič (Jugoslavija / Slovenija) gostovanje projekta EUROSCREEN21, projekcija osemintridesetih videov I/O CTRL V2.3 + Sisi Dzakovich LIVE ACT. Zvočni video performans V okviru PATCHWORKA 1.2 bo v okviru spremljevalnega program v oddaji "Huda Ura" na Radiu Študent 20.oktobra ob 22.00h Jana Putrle predstavila svojo pesniško zbirko Kutine, ki jo je letos izdala pri založbi Centra za slovensko književnost (Aleph).

 

---

Instalacija

MILIJANA BABIĆ: NONSEN

Mlada umetnica Milijana Babic se je rodila na Hrvaskem in zivi v Durbanu v Juzni Afriki. Njeno iskanje navdihujeta otroska domisljija in mehanizem igre, oba namrec lahko razgradita meje in omejitve. Kot lajtmotiv se v njenih instalacijah, slikah in kipih vedno znova pojavlja deklica s copki, njen "alter-ego", ki je nenehno v iskanju identitete in "doma stran od doma". V Nonsensu - enem od del, ki bo predstavljeno na Mestu zensk - privzame podobo velike bele napihljive Alice v Cudezni dezeli. Zgrbljena in skljucena zapolnjuje majceni prostor, ker je popila vsebino carobne steklenice z napisom "Popij me". Dopolnjena s spiritualno podobo zajca, stensko risbo vsem znane pesmi, ki vabi na ples, se instalacija igrivo nanasa na fikcijo v nasem zivljenju, in zahteva aktivno udelezbo pri kreaciji lastne identitete v nasem plesu s svetom.

 

---

Instalacija

JUDITH FISCHER: I saw her. I saw her.

Gre za instalacijo z naslovom I saw her. I saw her, ki vključuje različne medije, avstrijske pisateljice in umetnice Judith Fischer , ki je bila preoblikovana posebej za prostor galerije Alkatraz. “My installation is an ambiguous interplay of nailed to the walls photography, screenshots of tombs in horrorfilms, txtmontage and private copy screenings. „I saw her. I saw her.“ is related to issues I have been dealing with for quite some time: female vampirism, the fetish of the female body/corpse, visual situations of readership and – as a new element - pictorial fragments of the „medical venus“ – an anatomical wax figure in the museum for the history of medicine in Vienna. things and settings that produce fusions, are strangely intertwined, analytical and gothic at the same time.“ (Judith Fischer)

 

---

Razstava

KIKI LAZETIĆ: Curiosity kill the cat

"foto studio za foto študijo"

Radovednost, je redna macja lastnost in edini nacin za prezivetje je devet zivljenj. Radovednost je tudi tista, ki me je spravila k projektu. Glede na moje prejsnje projekte se mi je redno pojavljalo vprasanje, je golota res taksen problem. "Meni ne, a ne vem zakaj bi se," je bil odgovor enega od fotografiranih. Zakaj ne? V Pekarni sem zasedla malo lopo v parku, jo preuredila v prirocni fotostudio za dva dni in poskusala ljudi prepricati, da se slecejo pred kamero. Seveda je to njihova odlocitev. Fotografirala sem jih vse, kogarkoli sem uspela prepricati, da se je postavil pred fotoaparat. (nisem vedela, da je to ze tak problem). Vse samo zaradi radovednosti. Odzivi so bili razlicni - tako njihovi kot moji. Nekaterim nisem niti predlagala, drugi so to naredili brez problema, tretji so kategoricno odklonili in vecina mi je pokazala del svoje golote. Radovednost me ni ubila, se vedno sem tu in projekt gre naprej, v novo mesto. Prva je Ljubljana - Metelkova - od 27.6 2003 do 1.7.2003. Vabljeni v Alkatraz, ki ni vec Alkatraz.

 

---

Slikarska razstava

MOJCA OGRIZEK

Mojca Ogrizek je rojena leta 1973 v Kopru, diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani leta 2001 pri prof. Mirku Bratuši, je profesorica likovne umetnosti. Z diplomskim delom Telo kot izrazno sredstvo, katere praktični del je bil trgovinska polica z lično embaliranimi čokoladnimi odlitki telesa, se je predstavila na mednarodnem festivalu neodvisnih mladih ustvarjalcev Break 21 v Ljubljani, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ter na razstavi Homo Sapiens v mariborski Kibli. S svojimi projekti se je do sedaj udeležila tudi na različnih skupinskih razstavah pri nas in v tujini (25. Bienale Sao Paulo; galerija Kuk, sarajevo; Ohrid, Makedonija; galerija Karas, Zagreb; Bežigrajska galerija, Ljubljana; Mestna galerija, Ljubljana; na 4. mednarodnem festivalu žensk“Rdeče zore“, galeriji Alkatraz, Ljubljana; .) “ Začetek mojega likovnega raziskovanja je iskanje podob in vzorcev, ki preko revij interneta globalno razširjena dela. Nekateri motivi so mi le inspiracije, druge pa preoblikujem, poenostavim ali sestavljam v vzorce, s katerimi zapolnim slikovno polje. Jasne podobe se prepletajo z vzorci v nedeljivo celoto, skupek pomenov, ki jih podobe nosijo, pa odpelje gledalčevo domišljijo.”

 

---

Razstava

IGOR HOFBAUER

Igor je rojen leta 1974, končal je zagrebsko akademijo, smer slikarstvo. Vrsto let se ze ukvarja z slikarstvom in dizajnom, do sedaj je razstavljal predvsem doma in v tujini (Zagreb, Rim, ). Poleg vizualne umetnosti sega njegovo polje zanimanja se v glasbeno podrocje, igral je bobne pri skupini Lijeni Hinko, Sumski, Projekt:Projekt, Sumo ter asistira se pri gledaliski scenografiji. Trenutno ze vec kot tri leta aktivno oblikuje vizualno identiteto kluba Mocvara in vcasih ilustrira se za dnevne casopise. V galeriji Alkatraz se bo Igor Hofbauer predstavil vecinoma s svojimi plakati, ki jih dela za zagrebski klub Močvara. Njegova dela si lahko ogledate on line http://www.pipschipsvideoclips.com/fightclub/hoff/index.htm

 

---

Razstava

UMETNOST STRPNOSTI

 

Mladi, ki jim ni bilo vseeno, kakšna je kulturna odprtost njihovega mesta in kakšne so možnosti mednarodnega kulturnega udejstvovanja so se leta 2002 odločili svoj trud in energijo vložiti v pripravo mednarodnega mladinskega srečanja, ki je združeval dva velika dogodka: * Mednarodno mladinsko izmenjavo THE ART OF TOLERANCE, v organizaciji Mladinskega centra Brežice in ob podpori Evropske skupnosti, kjer so se v desetih dneh 66 udeležencev iz 6. različnih držav: Španije, Portugalske, Češke, Litve, Finske in Slovenije je sodelovalo v 9. kreativnih delavnicah in treningih na temo strpnosti. Mladi so skozi umetnost in kreativnost izrazili svoj odnos do različnosti, enakosti, strpnosti predvsem pa so bili udeleženi v aktivnem medkulturnem učenju.

* Vzporedno z dogodkom je Društvo študentov Brežice gostilo 5 partnerskih organizacij s 16. predstavniki iz 5. držav: Bolgarije, Bosne, Velike Britanije, Madžarske in Makedonije, ki so razpravljali o možnosti povezovanja z organizacijami iz zahodnih držav, izvedbi skupnih projektov, razumevanju strpnosti v njihovih državah hkrati pa aktivno sodelovali v športnih aktivnostih in spoznavnih igrah. Galerija Alkatraz bo predstavila predvsem dela, ki so nastala v različnih umetniških delavnicah. Od grafične delavnice, ki je bila pod vodstvom mentorjev Polone in Davida Ličena, delavnice kolažnega stripa pod vodstvom mentorice Ivanke Apostolove, delavnice “street performanca” pod vodstvom hrvaških mentorjev Nine in Vedrana Vračara, delavnice fotografije pod vodstvom mentorja Jona Hatfulla in delavnice video arta pod vodstvom mentorja Nevena Korde.

 

---

Razstava - SID (Slovenija, Italija, Danska)

MANUEL BALDASSARE, LORENA CHIARCOS, 2 IN QUADRATO, JERNEJA REBERNAK, BIRNA TOMASDOTTIR, GIANLUCA ZANETTE

 

Skupinska razstava je možnost osvojitve skupnega prostora, kjer se bodo preverjale, pretočile in spodbujale misli o sodobnem družbeno-kulturnem prostoru. Združitev več kultur in načinov mišljenja preko umetniških del je projekt, ki se ga bodo lotili mladi umetniki. Vsak umetnik ima družbene in kulturne značilnosti, ki jih prinese seboj iz svojega specifičnega okolja. Taksne značilnosti se izražajo v umetniških delih v celoti. Združenje prostora, tako fizičenga kot družbeno-kulturnega je način sodelovanja med mladimi ustvarjalci, ki se počutijo vedno bližje v Evropskem prostoru. Njihovo delovanje spodbuja misel o enotnem prostoru na različno možne predstavljive načine.

Manuel Baldassare – Preko svojih del se oddaljuje od prostorsko-časovnih faktorjev, kjer izrazi njegovih čustev nisonasičeni s prevladujočo sodobno konkretnostjo in materialnostjo. Svojo umetnost upodablja preko materiala, ki ga sam poišče med odpadki ter ga kombinira z gumo, kredo in umazano vodo. Lorena Chiarcos –tehnika risanja na lesu 2 in quadrato (Lorenzo Commisso in Stefano Paron)- Na umetnika vplivajo tehnike street art-a, ki jih kombinirata s simboliko suprematizma Jerneja Rebernak – inštalacija postmodernega platna Birna Tomasdottir – fotografija Gianluca Zanette –tehnika risanja na papirju

 

---

Razstava IV. Mednarodnega festivala žensk Rdeče Zore

 

POLONA POKLJUKAR, ECLIPSE, MOJCA OGRIZEK, NORA DE SAINT PICMAN, MARINA GRŽINIČ, AINE ŠMID

 

Polona Pokljukar: Make up print (video instalacija), Eclipse: Ne imej drugega boga poleg mene (digitalni print na platnu), Mojca Ogrizek: slike, Nora de Saint Picman: Eksplozija spomina (skulptura) razstava fotografij iz serije Tezave s seksom, teorijo in zgodovino Marine Griznic in Aine Smid: Chance (digitalni printi)

     

---

Razstava

SAŠA KERKOŠ, ZVONKA SIMČIČ IN TANJA VUJINOVIĆ

likovna oprema delo umetnice ki razstavaja Sasa Kerkoš, "Differences are beautiful"   Tanja Vujinović in Zvonka Simčič se bosta predstavili s tremi video produkti: “Each of us is Wounded” (2002, 6, 44 min), “The Lord is my Shepherd 2” (2002, 2, 23 min) in “Homework” (1 min 5 sek). Material za video “Each of us is Wounded” je vzet iz televizijskega, CNN-ovskega nedeljskega pogovora z enim od ameriških katoliških kardinalov o pedofiliji. Naslov, del intervjuja, jasno opredeljuje in brani hipokrizijo, dvojne standarde in patologijo, ki jo katoliška religija včasih manifestira. Dokumentarni material je projiciran na hrbte golih teles, sam video pa je bil posnet v cerkvi.

Iz performansa je nastal tudi video “The Lord is my Shepherd 2”. Golo telo se spušča v vodo in kliče Gospoda – Jezusa Kristusa, ki metaforično transponira seksualnost skozi rane in trpljenje. Njegove krvaveče vulve nas vabijo k gledanju; obujajo vstajenje narcističnega subjekta. Del zvočnega ozadja gradi pesem Diamande Gallas “The Lord is my Shepherd”. Video lahko gledamo kot mentalno potovanje skozi pravljice katoliške religije, ikone, regulacije in erotične impulze, ki so vselej bili del katoliške ikonografije. Surealistične podobe in ikone v videih Vujinovićeve in Simčičeve so podvojene skozi učinkovito, vendar preprosto “telesno” akcijo. V takih primerih tudi surealistične podobe nedolžnosti in imaginarnega igračkanja zadobijo konkretnejšo, bolj izkoriščevalsko pozicijo. Posnetki performansov so stilizirani, seksualni in surealistični, ujeti med mučenje in bolečino, in vendar vsebujejo impresivno osebno moč. Psihedelične misli s fetišističnimi fiksacijami so odprte za vsakršne človeške in “nečloveške” artikulacije. Psiho-seksualni podtoni so polni kriticizma, dostikrat se končajo v katarzični erupciji, kot v primeru “lulanja mleka” ali “šivanja dojk” (pri videu “Homework”). Na festivalu bo predstavljen tudi “Verhaltensmuster”, interaktivno delo na CD-ROMu, sestavljeno iz fotografskih posnetkov in kratkih videofilmov, ki so nastali na podlagi performansov, ki sta jih avtorici izvedli sami. Saša Kerkoš se bo predstavila z delom “Differences are beautiful”. “Drugačnost je lepa” je preprost koncept, ki poudarja raznolikost kulturno, tradicionalno, versko političnih ozadij, kot lepoto drugačnosti mišljenj in življenjskih stilov, ki bi jih bilo potrebno ohranjati. Pri vse pogostejšem poudarjanju zedinjenosti Evrope v enokulturni prostor in vdorom globalizacijskih, estetsko moralnih, življenjskih vrednot v vsa okolja, tako osebna kot javna, je raznolikost ali pestrost ohranjanja kulturne dediščine skozi kult nacionalne strpnosti edina prava edinstvenost, ki bi jo bilo potrebno ohranjati. Kulturna raznolikost je lepa, ker je pristna ter poučna predvsem zaradi vsega, kar se lahko posameznik iz raznolikega dojemanja sveta, okolice in medsebojnih odnosov nauči. Z učenjem posameznik tako prepoznava lastne posebnosti, pozitivne in negativne lastnosti ter lažje določa moralno estetske meje, merila in odnose pri sebi.

     

 

---

Razstava

“Pretok”

POLONA MATEK, BOŠTJAN ČADEŽ, MARJEN JUG, GORAZD KOŠČAK, KATJA MARKOVIČ, MATEJA ŠUŠTERŠIČ DIMIČ, DUŠICA VEBLE, LINE B.JEPPESEN

Polona Matek – 'Trije pogledi' Cilj projekta je pokazati paralelno resnicnost, nekaksen “real life” treh nevidnih akterjev. Posnela sem en dan razlicnih ljudi( po narodnosti, kulturi, jeziku, starosti, ). Gledalec ima moznost “posvojiti” posnete “subjektivne” poglede in se vziveti v realnost(i), drugacn(o)e od njegove, in s tem na nov način podozivljati vsakdanjost. Bostjan Cadez – 'Računalniška vizualizacija' Marjen Jug – 'Zorni kot' Podobe spreminjamo v stvarnost; dolocimo materialno in duhovno ceno preobrazbe; zato da bi jih trzili, jih ponovno spremenimo v podobe udobja in zadovoljstva, ki bodo obstajale dokler ne bodo izgubile svojo vrednost in jih ------ in postale bodo navlaka, smeti, odpadki; duhovni in mentalni material, ki onesnazuje ljudi in svet. Gorazd Koscak – 'Napeljava' Katja Markovic – 'Stol' Kaj se zgodi, ko se dinamika ustavi? Mirovanje ljudi je vedno povezano s sedenjem ali lezanjem. Vzela sem ze izdelane stole, jih fotografirala in fotografije razstavila in potem na novo sestavljala. Nastala je skulptura (staticnost), katero lahko premikamo, obracamo(dinamicnost) in jo uporabljamo za sedenje (dizajn). Mateja Sustersic Dimic – 'Sluz' je voda, je moka, je barva, roke so mesale, packale, plesale bila je domisljija Dusica Veble – 'Ocala' Skozi 3D ocala vidim novo realnost: ali so to pikeYayoi Kusame, ali so to figurice muck? Fotografije oblacil iz 60-ih let' Line B.Jeppesen - 'Underware' Moj material je kresa, ki raste na spodnjem perilu. Uporabila sem jo na razlicne nacine. 'Marlyn Monroe Likes Me' – je dialog med mano in Marlyn Andyja Warhola.

     

 

---

Slikarska razstava

“Začasni delavec”


MIRAN CENČIČ, GIUSEPPE ANELL, ANDRAŽ TRKMAN, PETER MIGNOZZ, VASJA DRAŠČIČ IN VANJA MERVIČ

Tokrat vam bomo predstavili pregled nove goriske likovne stvarnosti, ki se fokusira v Gradiscu, Metelkovi Mestu sorodni umetniski instituciji, ki raste v opuscenem domu ostarelih. Likovniki, ki predstavljajo le del umetniske produkcije so se kalili na italjanskih akademijah, razen Mirana Cencica, ki je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Fantje so se ze predstavili na samostojnih in skupinskih razstavah po razlicnih raztaviscih v tujini in pri nas (Nova Gorica, Tolmin, Milano, Venezia, Firenze, Belgija,..).

     

Slikarska postavitev

'8'
Tina Stirn

Tina je rojena v Kranju, novembra 1971. Aprila 1977, deževni dan, z avtobusom odpotuje sama iz Kranja v Ljubljano. Marca 1998 diplomira na psihologiji. Novembra 1999 prvic samostojno razstavlja slike v Komnu. Od junija 2001 zivi ob morju. Februarja 2002 koncuje studij slikarstva. " - in jaz sama- Kot na Zogi Smet - Zdrsnila sem na Obod - Ven iz Dupline Zvona - "

Video inštalacija

'BORDERSTORIES' STORYTELLING

SAMPLING AND TALKING BY
Sonia Armaniaco - THE TALKING MOUTH

WORK IN PROGRESS NOTES FROM TRAVELLING AND DREAMS READING AND SOFT SAMPLING Sonia Armaniac Italjanka iz Genove se je pri nas že predstavila na letosnjem festivalu ženske produkcije Rdeče Zore II s svojim video filmom 'REPORTS FROM BORDERS-WHO OWNS THE MIX'. Tokrat bo v ta isti video vključila svoj performans. Predstavila se nam bo kot pripovedovalka in skladateljica računalniško generirane glasbe. Njeno delo niha med vplivi tradicij in novejšimi tokovi, kjer se prepletajo starodavne zgodbe s sanjami in arhetipi z mešanjem računalniškega zvoka. Njen performans je petindvajset minut mehkega 'semplanja' in pripovedovanja iz zbirke beležk, poročil, misli, idej, asocijacij in občutkov, ki so se avtorici porodili med njenimi potovanji . Vsi ti občutki zapisani na papirju predstavljajo fragmente sanjskih doživetij, ki jih spremlja 'semplanje' in ekspresivni slikovni del videa. Sonia se že vrsto let ukvarja z povezovanjem performansa in videa, kjer je glavni poudarek na zvoku. Predstavila jih je že doma in v tujini (New York, Philadelphia, Milano, Rim, Berlin, Zurich, Lyon, ).

Andrej Stular je neodvisen ustvarjalec. Aktiven je na različnih poljih vizualnih umetnosti- strip, film, animirani film, fotografija, slikarstvo, lutke, Začetki njegovega delovanja segajo v sredino osemdesetih let v takrat živahno kranjsko subkulturno sceno. Poleg samostojnih razstav in dogodkov (happeningov) je sodeloval z glasbeno avant-gardno skupino 'Radostna destrukcija' kasneje z večmedijskim 'Želez teatrom' katere člani izvajajo provokativne in šokantne akcije in nastope (Prešernova hiša v Kranju, kanjon Kokre, WUK Dunaj,..) Sodeloval je še s Francijem Zagoričnikom, objavlja v reviji Naprej in Avtor. V devetdesetih deluje z Gruppo, ultra-skupino za celostno umetnost (Regeneracija 1-4, Podgane-Grum, Barbika). Objavlja v edini slovenski strip reviji Stripburger. Leta 1999 postane najmlajši član kulturno umetniškega kolektiva Strip Core. Razstavlja doma in v tujini (Kranj, Helsinki, Alma Ata, Beograd, Bruselj, ), sodeluje na festivalih neodvisnega filma na mednarodnih natečajih in projektih. Za svoja dela je bil že večkrat nagrajen. Leta 2000 pri založbi Strip Core-Forum izda svoj prvi samostojni strip album z naslovom 'Lustri'. Tokrat se nam v galeriji Alkatraz predstavlja z razstavo 'Klike in Sipi', skulpturami izdelanimi v glini in slikami izdelanimi v tem tisočletju. To je delo v nastajanju: 'Figuro vtakne med patino najdenih objektov in jih umesti v prostor. Vsaka postavitev je enkraten ambient poln življenj, izrezov, ki zabavajo, dražijo in vzbujajo nelagodje ob pogledu na minljivost, ki jo hote ali nehote skušamo izriniti iz svojih misli in življenj. 'Slike Andreja Stularja so ekspresivne.' V njegovih upodobitvah prihajajo najbolj do izraza elementi stripa, ki pa so slikarsko pojmovani, tako z vidika perspektive, kadriranja, igre svetlobe in sence ter izbora teme, kjer gre večinoma za figuralne like. Ti so prikazani z dopolnjevanjem nasprotij individualnega in kolektivnega. V prvi vrsti je poudarjen oster kontrast med svetlim in temnim, šele potem se lahko razvijajo in zaživijo ostale barve. Odprtje razstave bo avtor pospremil z eksperimentalno projekcijo v kateri se ukvarja z dvojnostjo podob in poigravanjem s številnimi vidiki realnosti.

MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI Kratka zgodovina Leta 1998 galerija Lala na Židovski ulici v Ljubljani avtorju Oliverju Marčeti vrne dela z utemeljitvijo, da so premoderna. žalostno novico o neprodanih eksponatih sporoči nad umetnostjo razočaranemu Boštjanu Plesničarju in rodi se ideja o Muzeju premoderne umetnosti. Razdelita si svet. Marceta si prisvoji zahodno poloblo do Velikonočnih otokov, Plesničar pa vzhodno z Uralom in Japonsko. Koroško postavita za mejo. Leta 1999 se jima pridružijo še drugi premoderni umetniki, vendar ne postanejo umetniška skupina z manifestom. Edino premoderni umetnik lahko razpozna premodernost v delu ostalih umetnikov, seveda če le ta obstaja. Na tak način si Muzej pridobiva nove eksponate ter privržence premoderne umetnosti. Vsak od njih prejme izkaznico in svoj teritorij. Filip Gregorowicz, najmračnejsi premodernez, dobi rodno Poljsko. Josip Rochus Pongracu kot nagrado za najbarvitejši križev pot vodstvo dodeli Vatikan. Ervin Potočnik, drugi zastopnik sakralne veje premoderne umetnosti, ekspert za totemske podobe in rezbarstvo, pa postane misionar v Santiago de Compostela. Gregorju Mastnaku je sprva dodeljena Afrika, a mu je kasneje zaradi disciplinskih ukrepov odvzeta, dodeljena pa mu je Kanada, izbori pa si še Kilimangaro. Vladimir Leben, strokovnjak za plišaste igrače in precizna dela, pa zaenkrat ostaja brez ozemlja. V tem plodnem letu Pongrac uprizori prvo premoderno razstavo na Hrvaskem, Marčeta na Dunaju, Plesničar pa v Makedoniji. Tomaž Drnovšek- Vinči v Spodnjem Hotiču pri Litiji proda krave in ponudi hlev premodernežem za njihov muzej. Začne z adaptacijo, pri tem pa pride do problemov praktične narave, saj ne zeli razseliti lastovic, ki gnezdijo v tem objektu. Gradbena dela stagnirajo. Leta 2000 www.zumodernkunst.com začne delovati virtualno.Septembra 2001 pa vodstvo Muzeja premoderne umetnosti sprejme odločitev, da prvič skupaj realno nastopijo v galeriji Alkatraz točno na osmo obletnico Metelkove mesta 10.09.2001 ob 21.00, kjer jim bodo zagodli še skupina Autodafe.

Igor Papež sodi v mlajšo slikarsko generacijo, ki šele išče svoj prostor pod soncem, zato marsikdo zanj še ni slišal. V Novem Mestu, kjer trenutno deluje, velja za enega najbolj prodornih in perspektivnih ustvarjalcev. Večina ga pozna kot kustosa galerije Simulaker. Na likovni akademiji je diplomiral leta 1998 pri prof. Gorencu. Naslov diplomske naloge se je glasil Telo in pogled. S tem je odprl zelo aktualen problem, ki ga zaposluje še danes. Intelektualno spodbudo črpa pri mislecih kot so: Nietzsche, Foucault, Virilio, Heidegger (kar sicer pri slikarjih ni tako običajno). Svoje misli občasno tudi objavlja v lokalnem časopisu Park. V območjih intime se torej še vedno ukvarja tako s pogledom kot telesom. Toda slika ni več nevtralen medij, skozi katerega se pojavlja telo, temveč postane sama telo, torej slika-telo. Platno prevzema vlogo kože, na katero se nalaga vsakdanji vidni svet. Sliko ne uokvirja več tradicionalni okvir, temveč interaktivni robovi slike-telesa. slika noče biti več “okno”, kot je bila to v času renesanse, niti se ne zadovoljuje z mestom “kulture”, sterilnim, kot to običajno je. Slika-telo hoče prebiti te okvirje in vstopiti v prostor kot telo samo. S tem mora po eni strani prevzeti določeno obnašanje, ki ji je predpisano, ki se od nje konec koncev pričakuje, nekakšen bonton, zato da lahko kdaj postavi tudi kakšno vprašanje, ne nujno prijetno. Slika(-telo) namreč na svojski način problematizira samega gledalca kot voyeurja. zgodba, ki jo pripoveduje, je zato zgodba o obeh – če smo natančnejši pravzaprav o treh: tudi o prostoru, ki oboje šele omogoča (poleg obeh pa še zgodbo, ki ju zajema). Na koncu v bistvu ne vemo več, koliko nas je. Ali je potrebno prišteti zraven tudi prostor? Slika-telo vstopa v “realno”, toda ravno tako vstopa vanjo tudi “realno” samo. S tem, ko se kaže, na nek način izdaja svojo sramežljivost. Le-ta se skuša zato potuhniti v ozadje, s tem pa ustvarja manko slike. Slika-telo na tak način ne pokaže vsega, in najbrž je ravno zaradi tega sploh zanimiva. Daje slutiti neko transcendenco v samem osrčju njene imanence. Ni vse na površini oz. na površini je samo površina. morali se bomo spet naučiti gledati globino. Vprašanje, ki se ob tej razstavi postavlja, ni toliko v tem, kaj slika pravzaprav pomeni, temveč bolj v tem, kaj pomeni gledalec, voyeur. Kaj če bi rekli, da nas slike opazujejo?

Letošnji festival Zenske produkcije Rdeče Zore 2 bo ponovno obarval dneve z predstavitvijo tujih in domačih aktivistk ter umetnic. Namesto surove tekmovalnosti sodobne druzbe želi festival predstaviti bolj žensko dojemanje sveta, preko izbora avtoric, ki v svojih delih izpostavljajo teme, vsakdanjih intimnih zgodb. Obraz naprednega kapitalizma kamor drvimo tudi mi in sedanjega pretoka blaga je množenje le tega in hkrati množenje razlik. Ravnokar se spopadamo z problemom razumevanja oplojevanja z biomedicinsko pomočjo, ki je ponovno postal politična tema. Ne zavedamo se da smo pred konceptom preizkušnje ali je sploh Slovenija v prihodnje prostor svobodnih državljanov sposobnih ne podrejati se oblasti. Odpiramo svoj trg vendar se vedno nismo pripravljeni odpreti svoje mišljenje bolj pluralističnim pogledom na problem sodobne zenske in drugačnosti. Simbol prav te pluralnosti in multikulturalnosti je skozi zgodovino formiranja uspelo Metelkovi Mestu, kjer je za nekatere še vedno domovanje poslednjih “dinozavrov”. Spremembe so počasen proces in treba si je zanje vzeti čas. Razstava v galeriji Alkatraz z izborom avtoric iz slovenskega in mednarodnega prostora skuša z majhnimi spremembami predstaviti intimne zgodbe posameznic. Kiki Lažetić bo razstavila instalacijo fotografij, dokumentov in raznih predmetov, Urša Toman pa kiparsko instalacijo Planet Zooid, malo nebesno telo z bujnim zivljenjem, ki kroži okoli sonca. Kip kiparke Karmen Jazbec z naslovom Izgubljena podoba je votla ženska figura ovita v ogrinjalo s kapuco. Italjanka Sonia Armaniaco pa bo predstavila video projekt Reports from borders –Who owns the mix? pogovori in misli ki jih je avtorica posnela v času njenega potovanja in romanja. Saša Kerkoš bo razstavila obsežen projekt z okoli 400 grafikami z naslovom Intimate Comunication or A Very Little Giants, Oliver Ressler iz Avstrije pa dokumentarni video Die Rote Zore o militantni ženski skupini iz Nemčije, ki je v 80-tih izvedla več kot 20 napadov na razne korporacije in inštitute, ki se ukvarjajo z gensko, atomsko, reprodukcijsko tehnologijo. Zvonka Simčič bo razstavila svojo digitalno fotografijo multimedialnega projekta Lezbični poljub.

V okolici angleškega mesteca Great Orton so pred dvema mesecema izkopali ogromne jarke za zasutje pepela in kosti obolelih živali. Mestece leži v pokrajini Cumbria, ki slovi po jezerskih in travniških pejsažih, Ki vsako leto privabijo sto tisoce turistov. Zaradi vsem znanih razmer je turistična sezona zelo ogrožena. Ker novice zelo hitro krožijo, sta se tistega dne tudi Prodajalec v trgovini in stranka (ženska) pogovarjala o naravi ognja. Sir Georg Locher pa mi je dejal v neformalnem Razgovoru pri sprehajanju ob Ljubljanici: ”Work of Art is a child of its time and a mother of our future feelings.” (najverjetneje citat) Borut Korošec

Kiki Lažetić rojena v Vojvodini deluje v Ljubljani že vrsto let. Leta 1997 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na smeri slikarstvo pri profesorju Jamcu. Istega leta se je vpisala na postdiplomski študij na ALU smer kiparstvo pri profesorju Baršiju. V času od leta 1994 do danes je sodelovala na različnih skupinskih in samostojnih razstavah (Urbanarija-Soros center Lj., Magdalenska mreža-Maribor, Break 21, Grad Mala Loka, Lamutova galerija-Kostanjevica,P74- Ljubljana, Likovni salon Celje, Jakopičeva galerija- Ljubljana). Dnevnik je projekt risbic s tušem, ki jih je avtorica pričela risati leta 1997. Z risbami beleži dogodke, stanja, osebe, misli in vsaka taka risba je kot haiku nepredvidljiva in brez pravil in obrazca za ustvarjanje. Z dnevnikom si je sestavila dosje, ki konkurira zdravniškim kartonom, kartotekam in tajnim dokumentom to je dosje o spremembah v njej in okoli nje. Ne nazadnje to dela, tudi da zadosti želji po raziskovanju časa. Delo je želja ujeti trenutek, zajebati čas, potovati skozi čas v spominih in zato želja po čim boljšem evidentiranju časa.

Simon Svetlik, rojen in delujoč v Ljubljani, je diplomiral na Visoki strokovni Šoli v Ljubljani pri prof. Darku Slavcu. V času od 95 do danes je sodeloval na večih skupinskih razstavah doma in na tujem. Poleg tega je sodeloval pri skupinskih projektih; z Markom Zatlerjem in Matjazem Strazarjem pri razstavi Korenine spomina (Klub CD 96, grad Otocec 96, Kendov dvorec 96, Galerija Murska sobota 96); z Ronom Preinfalkom pri razstavi Instant transformer ( Ljubljana Galerija Bohem 99); z Endrejem Gonterjem ml. Pri ambientalni postavitvi Blair witch project, s predpremiero istoimenskega filma ( grad Beltinci 00). Samostojni razstavi sta dve; Šentjakobsko gledališče 99, ter vrhniski klub Zakon 00). Njegovo delo ni omejeno z enim samim medijem.. V ambientih, ki jih vzpostavlja se pogosto srečajo zvok, luč in slika (bodisi da gre za projekcijo, ali pa za ťpravoŤ sliko na platnu). Postavitev UROBOROS v galeriji Alkatraz je prostor, napolnjen s svetlobo in sencami, ki so zgodba tega ambienta. Sence na zidovih so razcepljene, pomnožene, prav tako kakor je razdvojeno nezavedno sodobnega urbanega človeka. Na nek način gre pri tem ambientu za arhiv avtorjevega razmisljanja o senci, ki je namenjen opazovalcevemu soočenju s svojo senčno platjo.

Maja Jurič, rojena v letu 70, v Karlovcu, Hrvaska, od leta 1996 'članica' skupine Poezija po pošti, s katero se je na javnih nastopih predstavila v Sloveniji in v tujini(Ljubljana, Ptuj, Gradec, Split, itd.). Tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški vecer. Veliko je objavljala po literarnih revijah, najvec v reviji Apokalipsa. O njeni prvi, še ne objavljeni pesniski zbirki, je Milan Dekleva, pesnik in pisatelj, med drugim napisal: ' Tako ekstatičnih potopisov, ki nas vodijo po labirintih ljubljenj in snubljenj, izpolnitev in zavrnitev, v slovenski poeziji že dolgo nisem bral. Maja Jurič ve, da je za užitek treba tvegati; ne le v igri z moškim, ampak tudi v igri z jezikom .'

GREETINGS FROM TOKYO is an exhibition project, which is a collaboration of 14 art and design students from nine different countries ( Slovenia, Finland, Lithuania, Germany, Japan, Greece, Spain, Mexico, France) and is supported by University of Art and Design, Helsinki (UIAH). Teamwork is a key of this project, because our main goal was to produce exhibition as an entity, which looks as if it was done by one artist. The project is about foreign students (selfportaits), experience in Helsinki, the city, which offers space and sustains productive communication among cultures. www.GreetingsFromTokyo.net. Saša Kerkoš, Ilke Penzlien, Nene Tsuboi, Ville Salomaa, Zlatka Knapič, Tania Rodriguez, Tjaša Bavcon, Iris Geleklidou, Daisuke Namiki, Miha Kuhar, Sirkka Hammer, Giedre Kligyte, Eli Fontarnan, Aliki Kakoulidi, (Benjamin Reichen)

MATJAŽ WENZEL rojen 1973, absolvent likovne pedagogike na Pedagoski fakulteti v Maribori, deluje na podrocju fotografije in videa. Pripravil je vec samostojnih razstav in sodeloval na stevilnih skupinskih razstavah doma in v tujini ( JAPAN INTERNATIONAL SALON OF PHOTOGRAPHY 1994 ). Trenutno se ukvarja s projektom, ki zajema fotografski portret v sklopu diplomske naloge na PF Maribor. Fotografije, predstavljene na Metelkovi, najverjetneje z naslovom Pri koritu, so del tega projekta,torej fotografski portreti ljudi, ki avtorja nekako obkrozajo v njegovem zivljenju. Predstavljeni bodo tudi kratki filmi iz vsakdana, ki jih je avtor posnel na digitalni zapis video traku. BORUT POPENKO rojen v Mariboru leta 1969 je diplomiral iz smeri slikarstva na likovni pedagogiki Pedagoške fakultete v Mariboru. Leta 1996-97 je koneal specializacijo iz slikarstva na Hochschule fur Kunst und Design Halle in leta 1998/99 gostoval kot študent na School of Fine Arts - Athens. Borutova dela smo lahko spremljali v razlicnih razstaviscih v tujini in pri nas (Kibela-Narodni dom, Pekarna magdalenske mreže, Umetnostna galerija Razstavni salon Rotovž - Maribor, Galerija Loža - Koper, Hochschule fur Kunst und Design v galeriji Tulpe Halle/Saale - Nemeija, Gang Galerie am institut - Avstrija, Mostar-BiH ;instalacije na Neretvi, ZDSLU- Ljubljana, Ajdovšeina - Pilonova galerija, Mestna galerija - Ljubljana). Razstava v Alkatrazu zajema 15 rebusov (razlicnih kompozicij objektov). Vsak rebus je sestavljen iz konkretnih objektov in tako sestavljen objekt tvori novi pojem predmeta = resitev rebusa. DODATNA PONUDBA: Po otvoritvi se bo v dvorani Menze pri Koritu zgodila dolgo pricakovana velika prednovoletna drazba artefaktov pod vodstvom Gorana Medjugorca. Adventno razvezan jezik, znanega Metelkovskega drazitelja bo osvrknil marsikatero delo mlade in srednje generacije slovenskih umetnikov in tako na nevsakdanji nacin predstavil avtorje, katerih dela bo drazil po zmernih cenah.

Teror = dekor
Žiga Kariž

 
 

Slikarska razstava
Gregor Mastnak

Kiparska razstava
Primož Pugelj & Mirjana Brajič

Kiparska razstava
Jaka Mihelič

Fotografije
David Grassi & Rajko Bizjak

Razstava kipov
Luka Drinovec

Kiparska postavitev
Boštjan Drinovec

Kiparska postavitev
Tobias Putrih

 
 

Razstava grafik
Darja Miklaužič

 
 

Kiparska postavitev
NAJDBIŠČE PSEVDES
Urša Toman

 
 

Razstava slik
Goran Medjugorac

 
 

Razstava slik
Aleksij Kobal

 
 

Razstavi slik in kipov
Marko Zorovič

Hans Hog

 
 

Razstava& performance
Marko A. Kovačič

Galeriji Alkatraz  bo bele stene v velikem prostoru, v čast Metelkovi zapolnil kipar Marko A. Kovačič , ki se v zadnjih letih ukvarja predvsem z različnimi umetniškimi mediji ( film,  performansi, inštalacije,...).Marko je kot otrok rad zbiral zvezde in strast mu je ostala vse do današnjih dni zato bo skozi fotografijo in diaprojekcijo predstavil svoje raziskovanje simbola. Na vprašanje kaj ti pomeni zvezda takoj pomislimo na pretekli režim, mistiko, romantiko, mikrokozmos, vsakdanjost na katero smo bili nekoč ponosni, na tovariša Tita in kurirčkovo torbico in seveda na Metelkovo kjer so včasih vsi bili okrašeni prav s tem simbolom.  Sam je o razstavi zapisal takole: "Do smrti njegovega veličanstva pravzaprav nisem dosti razmišljal o zvezdi drugače kot v povezavi z režimom v katerem sem živel. Nekako kot ikona vzhodnega bloka z mamo Rusijo, kot nosilko izkušnje revolucije na čelu. No, ko se mi je simbol nekoliko iskristaliziral v uvidu človeškega mikrokozmosa in principa življenja, mi je stvar postala zanimiva. Pentagram in število pet se mi začneta prepletati z mojimi umetniškimi ambicijami ( pet sob, pet televizorjev, pet vpadnic, pet letke,...), moja zbirka pop ikon se medtem močno poveča in leta 1996 z intenzivno predelavo, sedaj tako osovraženega simbola, zaključim skoraj stoletno opsesijo z idejo, ki se je materijalizirala z oktobersko revolucijo in se v naši ožji okolici končala z padcem berlinskega zidu. Zvezda? Petokraka kot simbol, ki je vezan na našo polpreteklo zgodovino, je likovno obdelana pop ikona-značka. Hkrati asocira na nostalgično predrami. Z odvzemanjem in dodajanjem likovnih prvin in elementov na sami podobi- zvezdi sem poskušal preseči prvotno sporočilnost in namen. Če nas je izdala zgodovina nam ravno tak odpor omogoča preživetje. Razstavo posvečam vsem jakobincem, socijalistom, anarhistom, umetnikom, ki so sodelovali v družbenih premikih."
 

Vesna Tokin
Manjši prostor galerije ne bo ostal prazen zapolnila ga bo slikarka Vesna Tokin, ki prihaja iz Vršca. Leta 1994 je diplomirala na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, leta 1995 pa je vpisala podiplomski študij na isti akademiji.Trenutno se ukvarja z multimedijalnimi projekti - video artom. Leta 1997 smo pa jo lahko spoznali  na Breaku 21- mednarodnem festivalu mladih neodvisnih avtorjev v Ljubljani. V svojih eksperimentalnih video projekcijah in kratkih igranih filmih predstavlja notranja doživljanja, potovanja skozi sanje,... poetiko duha.
 
 
 

Skupinska razstava

Vasja Cenčič, Matija Jemec, Žiga Kariž,Anita Kavčič,Gorazd Krnc, Peter Murko,Nina Schmidt, Miha Štrukelj, Damjan Tomažin,Sašo Vrabič, Marko Zorovič

 
 

Kiparska postavitev
Luka Drinovec

 

Razstava fotografij
Andrea Siegl

 

Kiparska postavitev
Borut Korošec

 

Podroben opis razstave podaja Saša Glavan v obliki Nanizanke
 
 
 

Fotografije
Damjan Kocjančič

 
 

Fotografije
LEDENE ROŽE
Frenk Fidler

Robert Ograjenšek

 
 

Kipi
Karmen Jazbec

 
 

slike
Ive Tabar