![]() Pred jedjo (1999), olje na platno, 70 x 50 cm |
Slikarske družine, v katerih sinovi in tudi hčere nadaljujejo likovno tradicijo staršev, zadnje čase na Slovenskem niso nič posebnega. Znani umetniki dobršen del svojega znanja in veščin prenašajo na potomce, ki uspešno nadgrajujejo v zibel jim položeni talent in odpirajo vrata na akademije. Redkeje to velja za tiste avtorje, ki so si utrli pot v slovenski kulturni prostor z lastnim ustvarjalnim nabojem, si samoniklo, samoraslo sestavili svoj likovni besednjak in ustvarili subjektivno likovno govorico. Vendar izjeme so in med njimi je prav gotovo mladi slikar z Mute, Janez Repnik, sin enega najboljših slovenskih samoukov Antona Repnika. Svinčnik in čopič sta Janeza Repnika očarala že v rosnih otroških letih, slikarstvo je bilo njegov vsakdanji sopotnik. Oče mu je pomagal z nasveti, poskušal se je zdaj tako, zdaj drugače, nato pa se je zgodilo tisto, kar vsak ustvarjalec tako težko pričakuje: dozorel je kot človek in dozoreva kot slikar. To pa pomeni, da je našel svoj likovni izraz in v tematiki tisto rdečo nit, ki najpristneje in kar najbolj neposredno izraža njegove intimne misli, čustva in občutljivost.
Na svoja platna prenaša žalost in turobnost malega, ob rob ali celo čez rob potisnjenega človeka, v čigar življenje le redko posije kanček veselja in pri katerem tesnobe ni mogoče pregnati drugače kot s kozarcem pijače. Ljudje z zgaranimi rokami, z velikimi udrtimi očmi, ki gledajo v prazno, z obrazi, razbrazdanimi od trpljenja, brezvoljno in očitajoče posedajo po z grafiti popisanih čakalnicah, beznicah, osamljeni v opustelih prostorih. Podobe s takšnimi motivi in v pesimističnem razpoloženju seveda ne morejo biti naslikane v živih, živahnih barvah. Slikar Janez Repnik to dobro ve, korenito je spremenil svoj kolorit, barvno skalo je omejil na blede tone, na rjavino in sivino, na utišane odtenke, s katerimi učinkovito obarva človeško nehanje, razpetost med revščino in hrepenenjem. Vneto in z veliko energije niza podobe strahov in bede, pred katerimi si tako radi zatiskamo oči, on pa jih bruha iz sebe in zahteva, da si jih ogledamo.
Marlen Premšak
V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI
VAS VLJUDNO VABIMO NA ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE V PETEK, 18. ROŽNIKA 1999, OB 20.30 V GALERIJO MEŽNARIJO NA TRDINOV TRG 11 V MENGŠU.
Razstava bo na ogled do 4. malega srpana 1999 vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure in od 18. do 20. ure.
Dr. Bogdan JurkovšekŽIVLJENJEPIS:
Janez Repnik je bil rojen 19. decembra 1968 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v Vuzenici, poklicno pa na Muti, kjer je končal srednjo kovinarsko šolo. S slikanjem se je začel ukvarjati že v otroških letih, najprej pod budnim očesom svojega očeta, legende slovenskih samoraslih slikarjev, kasneje pa je stopil na samostojno slikarsko pot. Janez Repnik je danes izoblikovan slikar, ki ga lahko brez pomislekov uvrstimo ob bok najboljših slovenskih slikarjev samorastnikov. Živi in dela na Muti.
NASLOV:
Janez Repnik, Gasilska ulica 10, 2366 Muta, tel. (0602) 61-184.
Osebi za stike za Galerijo mežnarijo:
Janez Škrlep
Trubarjeva ul. 5,1234 Mengeš, tel. (061) 737-234, in
Ana Sitar
Hribarjeva ul. 6, Mengeš, tel. (061) 738-224.
|
KDFJM Galerija mežnarija |