Cerkev
sv. Andreja v Tržiču, olje na kartunu 1995
Slikarju Marijanu Pančurju iz Ljubljane, po rodu sicer Tržičanu, je rojstno mesto več kot le spomin. Že dlje se ustvarjalno, s slikarsko paleto vrača tja, kjer so njegove korenine. Ena od oblik vračanja so likovne razstave. V tržiških razstaviščih se je zadnja leta nabralo kar precej, tako samostojnih kot skupinskih predstavitev. Vedno so bile to celostne podobe njegovega umetniškega ustvarjanja od pokrajinskih motivov, cvetličnih tihožitij, vse tja do portretov. Že ta motivni krog razkriva slikarja, zaljubljenega v lepotni ideal ustvarjalnega nemira, ki ga je mogoče sprostiti le v omejenem časovnem trenutku, tako nekako poleg tudi sicer poklicne umetniške in poustvarjalne umetniške poti. V zadnjem času se je v avtorju vse bolj oglašala želja, da bi rojstnemu kraju v jubilejnem letu tržiških trških pravic podaril v oljne podobe prepesnjeno dušo mesta. S slikarsko paleto se je Marijan Pančur podal med tržiške portale, se s tržne ulice s tako značilnim zaključkom zvonika sv Andreja umaknil v "gaso", se pomudil ob starodavni pesnikovi domačiji in sprehodil navkreber k farni cerkvi ter tam za Virjem kar mimogrede spesnil sv. Jožefa v barvah in se kot v mislih zazrl proti ljubeljski strmini s piramidastimi spomeniki. Vsa pripoved o mestu teče v lahkotnem jeziku, jeziku, v katerem se barva in črta igrivo spogledujeta in spodbujata. Prav zaradi njunega "spogledovanja" delujejo Pančurjeva olja kot fini prebliski videnja domačega kraja. Motivi niso le negibne, trdno prepoznavljive gmote stavb in njihovega druženja v ulice, so nežni vzgibi barvnih lis, čustveno položenih med mrežo črtovja. Tu in tam zapoje Pančurjev čopič že kar impresionistično krhko in se prevesi v ekspresionistično govorico barv s prepletanjem pomena teh barvnih lis (so ali majhen delec ali kar celo delo!) ustvarja nekaj svežega in novega.
Vsekakor gre pri Pančurju za izredno kultiviranega slikarja, ki tako v portretu, krajini kot tudi v cvetličnih tihožitjih izkazuje trdno slikarsko znanje, obogateno s posluhom za lepoto realističnih zapažanj. Tonska ubranost in pretehtana kompozicija zaokrožata posamezna dela v uglašene celote.
prof. Janez Šter
Razstava je bila odprta od 24.11. do 3.12.'95 v Galeriji mežnariji.
Slikar Marijan Pančur se je rodil v Tržiču. Risarska žilica je v njem utripala že od otroštva. Strokovno in slogovno se je izbrusil v znani Ljubljanski umetniški šoli Rajka Slapernika. Živi in dela v Ljubljani, s srcem in dušo pa je navezan na rojstni kraj.
Samostojne razstave doslej: Ljubljana 1970, Bled 1979, Črnomelj 1986 in v Tržiču 1976,1980, 1981,1983.
Skupinske razstave predstavljene v letih 1974,1975,1976,1977 in 1978 v Tržiču, nato pa še 1980 v Zaječarju, leto kasneje v Mariboru in Škofji Loki ter leta 1985 na Jesenicah.