Franc Temelj je po svoji osnovni izobrazbi elektrotehnik, zaposlen v podjetju Kladivar v Žireh, toda ukvarja se še z mnogimi dejavnostmi. Občasno piše v revije članke o posebnostih in redkejših pojavih v naši krajini, predstavlja različne zbiralce (mimogrede, tudi sam je zbiratej), objavlja satirična besedila in fotografira.
Prve napotke, znanje in nasvete je pridobil na tečajih mednarodnega mojstra fotografije Vlastje Simončiča, pozneje v fotografski sekciji PD Žiri, po njenem razpadu pa nadaljeval sam. V začetku se je ukvarjal s krajinsko fotografijo, iskal je motive bodisi v Žireh in okolici, bodisi na planinskih potepanjih, a ta ga kmalu ni več zadovoljevala. Nekoč mi je povedal, da je v krajinski umetniški fotografiji povedano že skoraj vse in ne najde izziva, ki bi ga spodbudil tako močno, da bi se mu predal z vsem žarom.
Povsem drugačen odnos pa ima do tega, kar počne zadnja leta. Ker je zaposlen v Kladivarju, podjetju, v katerem se ukvarjajo s fluidno tehniko, je prišel v stik z mazivi, mastmi in olji, in ker je človek nemirnega duha, se mu je utrnila misel, da bi te tvarine uporabil kot "motiv". Surovine je torej imel, fotoaparat tudi, potreboval je še mikroskop, tu in tam nekatere dodatke, denimo kapljico vode, drobec stekla, barvni tuš, potem pa je odpotoval v čudežno deželo, v kateri je bilo vse podrejeno njegovi ustvarjalnosti, domišljiji in znanju.
Amorfna masa masti in olj, ki se je v brezoblični pojavnosti pretakala in mešala na stekleni plošči ter ustvarjala povsem naključne in na videz nezanimive strukture, je bila prava podoba nereda, kaosa, toda z njegovim posegom in odločitvijo, temelječo na razumu, znanju in ustvarjalnih vzgibih, ki so ga vodili, je pridobila povsem novo, osmišljeno in po svoje urejeno podobo, kozmos. Nikoli ni poskušal iskati oblik, ki bi spominjale na nam znani svet, ampak je vedno izhajal iz konkretne pojavnosti, ki jo je skozi mikroskop opažal in fotografiral. Podoben prijem je zaznati v modernem zahodnem slikarstvu, ki ga poznamo pod imenom informel in je zaznamoval 30 in več let povojne evropske umetnosti.
To so neznani svetovi, skrivnostne podobe, ki jih odlikuje zanesljiva kompozicija, barvna bogatost ter sožitje bujnih oblik in nenavadnih struktur.
Kot kontrapunkt tem fotografijam nam Franc Temelj v vsebinsko dodelanem razstavnem ciklusu predstavlja dela, ki so ravno tako nastala s fotografiranjem skozi mikroskop. Izbral si je kovance iz različnih dežel in iz časov z reliefnimi podobami živali. Ko nam jih z mikroskopom in fotoaparatom približa, se nam prikažejo kompozicijsko izdelani izrezi, katerih reliefnost poudari še z izbranim kotom osvetlitve, in pred nami zaživijo podobe konj, ptic in drugih živali. Na njih opazimo sledi obrabe, praske, zareze in druge poškodbe, ki likovno obogatijo površine z bogatimi teksturami, v njih pa zaslutimo brezčasnost podob.
Postavljene skupaj izmenično si smiselno sledijo podobe živali, ki jih začenja proteus, živeč v temnem podzemlju, nato ribe kot vodne živali in kopenska bitja kakršna so konji, medved, ris, kozorog, nazadnje pa živali neba, ptice in jastrebi.
Skupaj s podobami iz prvega ciklusa, ki aludirajo na življenjski prostor živali, se nam razstava Temeljevih fotografij kaže kot vsebinsko, likovno in konceptualno osmišljeni projekt z globoko sporočilnostjo, ki je prava redkost v našem prostoru. Hkrati dokazuje, da so možnosti fotografije brezmejne, če je fotoaparat v rokah človeka s pronicljivim duhom in ustvarjalno domišljijo.

Stane Kosmač

Samo preproste stvari nikdar ne razočarajo
Remarque