"Kako biti umetnik ob izteku našega tisočletja? Vsekakor umetnik ustvarja iz svojih avtentičnih občutij. In za to ravno gre. Umetnik mora imeti pogum, da spregovori o lepoti, četudi je ta skrita v krhkem, preprostem, majhnem. Potrebna mu je srčnost, da spregovori o pristnosti, ki jo opazi v običajni travni bilki ali slezu, v nebogljenosti glicinije ali v kratkem utripu magnolije. Da, najti lepoto v malih stvareh in priznati, da se razkošje barv začenja v cvetu, tako kakor se prebujata veselje in nasmeh v pomladi."

"... Tako bi lahko rekli, da se pričujoči ciklus slikarke Veselke Šorli Puc z rajsko floro odpoveduje restavraciji starega, izgubljenega sveta; noče biti zgolj poprava dogodkov iz Geneze, ampak se odpira v eshatološko prihodnost. To pričakovanje pa ni brezdelno čakanje, ampak je čista razpoložljivost za milostni trenutek, ko pride navdih in je mogoče z upajočimi barvami, svetlobnimi odtenki in smelo kompozicijo izreči molitev, naj se prihodnji trenutek spremeni v milostni večni sedaj, v jutro, ki se ne bo nikoli prevesilo v večer. V tem hrepenečem pričakovanju je razstava akvarelov slikarkinih cvetlic dar obiskovalcu in povabilo gledalcu, naj tudi sam zasluti prihodnji trenutek, ki pripada Lepoti."

dr. Edvard Kovač