Lutkovni umetnosti se je zapisal že v gimnazijskih letih, ko je začel zahajati v zaodrje ljubljanskega Mestnega lutkovnega gledališča, kjer je ob študiju znamenite Malikove in Pengovove Žogice Marogice leta 1951 prvič odkrival skrivnosti oživljanja pr edmetnega sveta. Kljub temu, da je absolviral na oddelku za geografijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti, se je odločil da lutka postane njegova poklicna življenjska spremljevalka. Stalni član lutkovnega gledališča Ljubljana je postal leta 1957, kjer je v 40 letih s sugestivno močjo vrhunskega animatorja ustvaril več kot 160 različnih vlog. Njegovo animacijo odlikuje virtuozno obvladovanje različnih lutkovnih tehnik: javajk, ročnih in senčnih lutk, predmetov, še posebej pa marionet, ki so v njegovih rokah zaživele v vsej svoji očarljivi krhki lepoti.