Procesi etničnega razlikovanja v Sloveniji: soočanje percepcij

Nosilec: doc. dr. Irena Šumi
Sodelavci  INV:  dr. Boris Jesih, dr. Vera Klopčič , dr. Samo Kristen, dr. Sonja Novak Lukanovič, Janez Stergar, Nada Vilhar

Sodelavka ISH – Institutum studiorum humanitatum: dr. Alenka Janko Spreizer

Zasebna raziskovalka: mag. Natalija Vrečar 

Obdobje trajanja projekta: julij 2001 - junij 2004

Že desetletja je standardna domneva v vseh vrstah javnosti kot tudi v specializiranih slovenskih etničnih študijah, da je Slovenija etnično homogen in v tem smislu neproblematičen nacionalen prostor. Tak vtis dodatno utrjuje prevladujoča raziskovalna naravnanost slovenskih etničnih študij v skorajda osemdesetletni tradiciji t.i. "slovenskega narodnega vprašanja": v prepoznavanju svojega raziskovalnega objekta se vztrajno ravna po državnopravnih opredelitvah "etničnih enot", npr. nacionalnih manjšin (Madžarov, Italijanov, Slovencev v zamejstvu) in drugih "avtohtonih" skupnosti (Romov, Sintov). Donedavna je to raziskovanje potekalo predvsem tako, da se je pretežno s stališča afirmativnega nacionalizma dokumentiralo formalne, organizacijske in politično reprezentativne vidike teh skupnosti in preverjalo učinke državnih politik in normativne zaščite. Povsem zunaj raziskovalnega zanimanja so zato ostajali dejanski, živi procesi etnične diverzifikacije v Sloveniji, ki jih po letu 1991 odločilno zaznamujejo prisotnost znatnega števila ljudi iz bivših jugoslovanskih republik, rastoča ekonomska imigracija različnih krajevnih provenienc, in v zadnjem času pribežniki in prosilci za azil iz bližnjevzhodnih in afriških krajev.

Predlagani projekt si zadaja trojno nalogo:

1. kritično ovrednotiti normativne zaznave in regulacijo etnične problematike predvsem v obdobju od leta 1991 dalje;
2. uveljaviti predvsem s kvalitativnimi terenskimi metodami podprt analitski zaseg razkrivanja dejanskih procesov produkcije etničnih razlikovanj, ki se tako rekoč nikoli ne ujemajo z državnopravnimi opredelitvami etničnih meja in ki jih klasična agenda slovenskih etničnih študij ne upošteva; in
3. analitsko določiti razmerja ter projicirati domet obeh konkurenčnih percepcij etničnega: državnopravne na eni strani, in etničnih razmejevanj in samorazumevanj, kakršna se producirajo v mnogozvrstnih stikih nosilcev tako različnih kulturnih repertoarjev v Sloveniji.