.DRUŠTVO RESTAVRATORJEV SLOVENIJE

-

- -
 
 

KDO SMO IN KAJ ŽELIMO?

     Za boljše uveljavljanje konservatorskih in restavratorskih pogledov pri varovanju kulturne dediščine je bilo leta 1993
ustanovljeno Društvo restavratorjev Slovenije - DRS. Da ne bi obstajalo več društev s podobnim imenom, se kasneje ob
uveljavitvi poimenovanja konserviranje-restavriranje, nismo odločili za spremembo imena. DRS je prostovoljno
stanovsko združenje poklicnih konservatorjev-restavratorjev, ki imajo ustrezno izobrazbo in priznan državni strokovni
izpit za to področje. V društvo se združujemo zaradi uresničevanja razvoja, popularizacije in uveljavljanje
konservatorske-restavratorske stroke in dejavnosti ob upoštevanju poklicne etike.Kot pridruženi člani lahko v društvu
delujejo tudi drugi, ki zaradi svojih izobraževalnih, ljubiteljskih, komercialnih ali sorodnih poklicnih interesov podpirajo
dejavnost in cilje društva in zato želijo sodelovati pri delu društva. 

Cilji društva so:
- združevanje konservatorjev-restavratorjev v interesu razvoja stroke in dejavnosti v Republiki Sloveniji, 
- popularizacija dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine, 
- strokovno izpopolnjevanje in pospeševanje izobraževanja 
- pomoč zakonodajalcu in drugim pri reševanju strokovnih vprašanj, 
- razvoj  konservatorske-restavratorske stroke 
- pospeševanje interdisciplinarnega povezovanja za varstvo dediščine 
- utrjevanje in širjenje poklicne etike med članstvom 

Organi društva so:
- občni zbor, izvršni odbor, nadzorni odbor in arbitražna komisija. 

     Kot pri vsakem društvu je njegova aktivnost odvisna od interesa in aktivnosti članstva in vodstva. Trenutno društvo
združuje sto dvainpetdeset članov iz slovenskih muzejev, zavodov za varstvo kulturne dediščine, izobraževalnih
ustanov – profesorjev in študentov, privatnega sektorja ter tistih s samostojnim statusom. Vsi smo bili včlanjeni še po
starih pravilih zato je pred nami  zahtevna naloga, določanja poklicnih in pridruženih clanov v skladu z novim statutom.
Urejanje poklicnega delovanja v najširšem pomenu, je prav gotovo pomembna naloga društva.Več kot polovica članov
društva ima srednješolsko izobrazbo. Smo različnih izobrazbenih usmeritev in nivojev. V državi je na univerzitetnem
nivoju organizirano in ima tradicijo izobraževanje za konserviranje-restavriranje likovne dediščine. Za ohranjanje
arhitekturne dediščine se uvajajo redni srednješolski programi. Ostala podrocja kulturne dediščine izobraževalno niso
pokrita. Zato večina med nami nima regularne konservatorske-restavratorske izobrazbe. Za to delo smo se izobrazili z
dodatnim izobraževanjem in ob praktičnem delu. Zato je interes za odatno izobraževanje velik. 

     Ivo Nemec