35 let poleta prvega slovenskega predmeta v vesolje

Osmega februarja 1984 (na Presernov dan!) je ob 13.07 po srednjeevropskem casu v vesolje poletel prvi slovenski predmet. To je bila znacka z emblemom Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Znacka je bila med vesoljskim poletom v posebnem plasticnem omotu, ki je bil s sprednje strani prozoren.

Znacka, izdelana iz brona in pozlacena, tehta 3,295 grama, ima premer 19,5 milimetra in je z zaponko dolga 48,3 milimetra. Emblem je prekrit s prozorno snovjo.

V vesolje je poletela s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu v vesoljski ladji Sojuz T 10. Ladja se je naslednjega dne (9. februarja 1984) zdruzila z orbitalno znanstveno postajo Saljut 7. Po 62 dneh, 22 urah in 43 minutah krozenja okoli nasega planeta se je znacka vrnila na Zemljo v pristajalni kabini Sojuza T 10. Prvi slovenski predmet je v vesolju s povprecno hitrostjo priblizno 28 tisoc km/h priblizno 1000-krat obkrozil Zemljo in prepotoval 40 milijonov km, kar je vec, kot 100 povprecnih razdalj od Zemlje do Lune ali slaba tretjina oddaljenosti Zemlje od Sonca.

Znacko je konec leta 1983 v Moskvo odnesel Vojko Kogej, popularizator kozmonavtike in pobudnik ustanovitve Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov in jo 31. decembra 1983 izrocil novinarju, pisatelju in dramatiku Vladimiru S. Gubarjovu. Gubarjov je znacko predal poveljniku posadke Sojuza T 10 kozmonavtu Leonidu Kizimu. V posadki sta bila se ladijski inzenir Vladimir Solovjov, ki je zdaj vodja Centra za upravljanje vesoljskih poletov CUP v Koroljovu in zdravnik dr. Oleg Atkov, ki je leta 1997 obiskal Slovenijo. Posadka je do 2. oktobra 1984 izvedla rekordno dolgi 237-dnevni vesoljski polet.

Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je vrnil na Zemljo 11. aprila 1984 s triclansko sovjetsko-indijsko posadko, ki je v zacetku aprila istega leta obiskala sovjetko orbitalno znanstveno postajo Saljut 7. Jurij Malisev, Genadij Strekalov in Rakes C[arma so poleteli na Saljut 7 v vesoljski ladji Sojuz T 11, na Zemljo pa so se vrnili v Sojuzu T 10, ki je pristal 46 km vzhodno od mesta Arkalik v Kazahstanu.

Znacka se je ze 26. aprila 1984 po posti vrnila v klub v Ljubljani. Zataknjena je bila v knjigo Zvezdni - darilo kozmonavtov clanom ljubljanskega kluba. V knjigi je posvetilo clanom kluba, ki ga je podpisalo deset vesoljcev.

Vladimir Solovjov, ladijski inzenir na postaji Saljut 7 je med novinarsko konferenco aprila 1984 iz vesolja nagovoril clane ljubljanskega kluba z besedami, da naj verjamejo v svojo zvezdo, naj bodo vztrajni pri doseganju svojih ciljev in imajo radi Zemljo in svoje sanje. Tedaj bo vse najlepse, je dejal Solovjov.

Pristajalni odsek Sojuza T 10, v katerem je bila slovenska znacka skoraj 63 dni, je kasneje ZSSR podarila Indiji in je od 31. januarja 1985 stalno razstavljen v delhijskem planetariju poleg muzeja Dzavaharlala Nehruja, kjer si ga lahko ogledajo tudi turisti.

Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, je shranjen v Ljubljani.
O poletu znacke sta porocali tiskovni agenciji Tanjug v SFRJ in TASS v ZSSR, domace in tuje radijske in televizijske hise, revije in skoraj vsi jugoslovanski casopisi, najbolj podrobno pa je polet prvega slovenskega predmeta v vesolje opisan knjizni uspesnici
VESOLJSKE PASTI, ki je izsla v 15.400 izvodih.


(Iz knjige VESOLJSKE PASTI, priredil V. K.)
6. decembra 1998