Prispevek o svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev 2002

.

11 novih medalj za LZS
Anton Šijanec


Avtor prispevka z raketo

V dneh od 13. do 19 . oktobra 2002 je na prijetnem športnem letališču Sazena pri Pragi potekalo 14. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev. Zbrali so se praktično vsi, ki v svetu raketnega modelarstva kaj pomenijo. Udeležila se ga je 15-članska reprezentanca slovenskih raketnih modelarjev, ki so tekmovali v šestih od skupno osmih razpisanih kategorij, tako v mladinski kot članski konkurenci.

Ker naši raketni modelarji že vrsto let sodijo v sam vrh svetovne konkurence so bila pričakovanja seveda velika, še posebej ker smo branili tudi dva naslova svetovnega prvaka z zadnjega SP na Slovaškem. Ker smo Slovenci praviloma dobri organizatorji, smo veliko pričakovali tudi od organizatorjev tekmovanja.

Tekmovanje je dobro pripravila Češka modelarska zveza. Zagotovili so večino potrebne opreme in izvajalcev. Na žalost so tudi tokrat manjkali stoli in mize v zadostnem številu, kar je otežilo pripravo tekmovalcev na poligonu. Od pripomb velja omeniti še dejstvo, da rezultati v tabore niso prihajali dnevno, je pa res, da je ročni zbirnik, okrog katerega se po vsakem turnusu zbirajo tekmovalci, deloval razmeroma dobro. Pri izvedbi tekmovanja smo sodelovali tudi Slovenci, saj je Primož Kuhar letos zelo uspešno vodil skupino mednarodnih sodnikov za makete raket kategorij S5B, S5C in S7. Tekmovalni poligon je bil razdeljen na mladinski in članski sektor, ki sta ju vodila glavna sodnika prekaljeni stari mojster Jan Maixner in novinec v tem poslu Marijan Jorik, oba iz Slovaške. Med časomerilci je bilo največ Čehov, zelo veliko Slovakov, članov drugih reprezentanc pa bolj malo. Delo so opravljali dobro, bi ga pa lahko še mnogo bolje, zato bi bilo nujno uvesti pravilo, da mora vsaka reprezentanca, tako mladinska kot članska, s seboj pripeljati tudi svojega izkušenega časomerilca.

Za naše se je že prvi tekmovalni dan začelo zelo zares. Na sporedu sta bili za nas pomembni kategoriji S1 - rakete za doseganje višine, kjer smo branili naslov svetovnega prvaka in S4 - prostoleteči raketoplani, kjer imamo aktualnega evropskega prvaka. Dan se je končal izvrstno, ne, bolje rečeno briljantno, saj smo že dopoldan imeli v rokah prvi naslov mladinskega svetovnega prvaka in zlato medaljo Mihe Čudna v kategoriji S1A, s srebrno medaljo mu je na drugem mestu sledil Andrej Zevnikar, skupaj s tretjim članom ekipe Urošom Jenkom so osvojili tudi ekipni naslov mladinskih svetovnih prvakov. Pri članih je dopoldan navdušil Miha Kozjek s tretjim mestom in bronasto medaljo v kategoriji S4B, skupaj s kolegoma iz ekipe Predragom Hluchyjem in Blažom Grgičem so osvojili tudi tretje ekipno mesto med člani. Popoldan pa je bil šele pred nami. Pred tekmovalci članske konkurence je bila njihova višinska kategorija. Prvič z novimi večjimi modeli. Ker člani letijo z močnejšimi motorji in so leti posledično višji od mladinskih, je oblačnost postala kar na enkrat zoprno nizka, kar je oteževalo delo sicer izkušeni slovaški ekipi merilcev višin. Po zato precej nervoznem tekmovanju članov v doseganju višine je na koncu z zlato medaljo slavil novi svetovni prvak Anton Šijanec, na odru mu je s tretjim mestom in bronasto medaljo delal družbo kolega Tomaž Kogej , tretji član ekipe in branilec naslova svetovnega prvaka Jože Čuden je tokrat res imel smolo, saj mu niso izmeri nobenega leta. Prvi dan se je tako končal s kar tremi novimi naslovi svetovnega prvaka in skupno sedmimi medaljami.

Takoj po večerni podelitvi je pričelo deževati. Omeniti velja, da so bili vsi tekmovalci zelo nezadovoljni z dejstvom, da je tekmovanje organizirano tako pozno v letu, saj so dnevi kratki, vreme zelo hladno in nestabilno. Vseeno pa so imeli organizatorji srečo, saj je ves teden deževalo le ponoči, tako razen mraza, močnega vetra in oblačnosti hujših problemov z vermenom čez dan ni bilo. Zelo je bila na mestu optimistična misel vodje reprezentance Jožeta Čudna, da je lahko tako slabo vreme celo voda na mlin tistih najboljših, saj v mrazu ni toliko termike, ki bi pomagala pri trajanju leta.

Ne samo močan veter, tudi nesmiselna nova prvila klasične kategorije S3 - rakete s padali so botrovala zelo napornemu tekmovanju v tej kategoriji. Tekmovalci so svoje modele sicer korektno in uspešno lansirali, problem pa se je pojavljal pri vračanju modelov zaradi izredno visokih letov. Zato ni šlo brez velikih ekip za vračanje modelov, sestavljenih iz prostih članov reprezentance, ki so bili na radijskih zvezah razporejeni v smeri vetra tudi do 12 km daleč od poligona. Tako daleč so namreč pristajali modeli najboljših. Marsikateri tekmovalec je tako ostal brez modela za tretji let, velike težave pa so imeli tudi slabši časomerilci, ki niso bili več sposobni do konca spremljati letov in tako so bili lahko nekateri tekmovalci tudi oškodovani za boljši rezultat. Tudi našim so dolgi leti in slaba vidljivost preprečili boljše uvrstitve, vseeno pa so člani naše ekipe Miha Kozjek, Andrej Vrbec in Drago Perc, ki je tudi branil svoj drugi naslov svetovnega prvaka, dosegli novo medaljo in tretje ekipno mesto med člani.

V kategoriji S8 - RV raketoplani pri nas zadnja leta stavimo na mlajšo generacijo. Pri članih se zaradi pravil, ki vključujejo tudi pristajanje na črto in čas zelo pozna vsaka napaka. Našim članom je tako zmanjkalo izkušenj za najvišja mesta, vseeno pa so se Borut Lendaro, Igor Štricelj in Miha Pfeifer uvrstili v zlato sredino. Nadvse je navdušil naš edni mladinec v tej kategoriji Robet Bečaj, ki je v napetem boju s svojimi vrstniki pokazal res veliko mero znanja pilotiranja, na koncu je zgrešil naslov mladinskega svetovnega prvaka za eno samo sekundo in tako z drugim mestom osvojil še eno medaljo za našo reprezentanco.

Zelo naša je bila vedno tudi kategorija S6 - rakete s trakom, kjer smo po pravilu osvajali medalje. V mladinski konkurenci so tekmovali Andrej Zevnikar, Miha Čuden in Uroš Jenko. Do konca drugega turnusa sta bila kar dva v boju za medalje, tertji turnus pa se je končal malce bolj nesrečno in končni rezultati so bili vseeno dobra vzpodbuda za prihodnost. Med člani so tekmovali Jože Čuden, Igor Štricelj in Drago Perc, ki so se v hudi konkurenci več kot 50 tekmovalcev vsi uvrstili v prvo četrtino, kar je pri majhnih razlikah na vrhu zelo dobro.
Še vedno nova je tudi kategorija S9 - žirokopterji. Vsi skupaj imamo v tej kategoriji še premalo izkušenj. Naši tekmovalci so na dosedanjih mednarodnih tekmovanjih že dosegali tudi najvišja mesta, zato smo tudi na svetovnem prvenstvu pričakovali dobre rezultate. Na žalost so imeli naši člani naše ekipe Miha Kozjek, Predrag Hluchy in Andrej Vrbec kar nekaj težav z eksplozijami raketnih motorjev, ki so bili na novo pripravljeni le za to kategorijo. Več štartov so zato ponovili s poškodovanimi modeli, kar se je poznalo tudi na rezultatih. Vseeno smo ugotovili, da je naš razvoj modelov in taktike te kategorije uspešno zastavljen in ga bomo razvijali tudi v prihodnje.

Med zadnjimi so tekmovali mladinci v kategoriji S3 - rakete s padali, kjer se je zgodba z napornim vračanjem modelov ponovila. Mladinci letijo s sibkejšimi motorji, zato je bila ekipa za vračanje modelov uspešnejša in kar dva naša sta končala med najboljšimi v dodatnem letu. Na koncu se je med našimi najbolje odrezal Simon Urbas s tretjim mestom in bronasto medaljo, skupaj z Andrejem Zevnikarjem in Robertom Bečajem pa so osvojili tudi tretje ekipno mesto med mladinci ter tako zaključili krog letošnjih enajstih medalj s svetovnega prvenstva raketnih modelarjev za našo reprezentanco LZS.

Ker nam prostor ne dopušča, so v prispevku posebej omenjeni le rezultati dobitnikov medalj, še zdaleč ne gre zanemariti tudi odličnih rezultatov ostalih reprezentantov, ki jih lahko najdete na spletnih straneh www.lzs-zveza.si ali www.komarov.vesolje.net, kjer lahko izveste tudi vse o raketnem modelarstvu.

Tako je več kot uspešno za nami tudi letošnje svetovno prvenstvo. Evropejci se bomo srečali že prihodnje leto na evropskem prvenstvu v Jugoslaviji, ki se ga vsi že močno vselimo, saj so Jugoslovani znani kot dobri organizatorji. Naslednje svetovno prvenstvo bo ponovno čez dve leti na Poljskem, kjer je že znan tudi prvi zaplet. Organizatorji so namreč na veliko začudenje vseh tekmovalcev izpustili ravno našo najuspešnejšo kategorijo raket za doseganje višine, bo pač ponovno potrebna manjša diplomatska akcija. Kot je že v navadi, so raketni modelarji tudi letošnjo tekmovalno sezono zaključili s finalom svetovnega pokala, le teden dni po svetovnem prvenstvu, na mednarodnem FAI tekmovanju za 24. pokal Ljubljane.

(c) ARK Komarov 2002