40 let Astronavtsko raketarskega kluba V. M. Komarov

Vse se je začelo pred 40 leti, ko so ljubljanski osnovnošolci na Osnovni šoli Toneta Tomšiča (danes OŠ Poljane) ustanovili astronavtsko-raketarski klub, življenje pa sklenili posvetiti raketam in popularizaciji osvajanja vesolja. Natanko 19. novembra 1969 so se 13- in 14-letni navdušenci sestali na ustanovnem sestanku in svoj klub poimenovali po kozmonavtu Vladimirju Komarovu, ki se je leta 1967 smrtno ponesrečil pri neuspelem pristanku vesoljske ladje sojuz 1. Samo leto pozneje so v eni od roških stolpnic pridobili v uporabo delovne prostore, v katerih se je nato skoraj dve desetletji odvijala bogata klubska dejavnost. Sprva bolj nagnjeni k eksperimentiranju in preizkušanju najrazličnejših konstrukcij enostopenjskih in večstopenjskih modelov raket, raketoplanov ter maket so se mladi raketni modelarji kmalu preusmerili v športno udejstvovanje, raketno modelarstvo pa je predvsem po zaslugi zavzetosti članov kluba kmalu postalo uveljavljena tehnično-športna disciplina sprva pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in pozneje tudi Letalske zveze Slovenije, kamor sodi tako strokovno kot organizacijsko, na mednarodni ravni pa enako kot drugi letalski športi v Mednarodno aeronavtično zvezo FAI.

Že kmalu so se uveljavili kot zavzeti popularizatorji astronavtike in uspešni raketni modelarji. Občasno so se ukvarjali tudi z amatersko raketno tehniko in opravili vrsto uspešnih izstrelitev. Do današnjih dni so izvedli nad tisoč strokovnih in poljudnih društvenih in javnih predavanj, tečajev, video-in kinoprojekcij, razstav ter okoli 200 demonstracijskih nastopov z raketnimi modeli.

V klubu so ves čas posvečali posebno pozornost izobraževanju najmlajših, 40 let Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane za katere so redno organizirali tečaje raketnega modelarstva in modelarske tabore, ki so jih vodili izkušeni inštruktorji. Delo z mladimi je nekoliko zamrlo šele zadnje leto, ko je zaradi krčenja sredstev za tehnično kulturo v Ljubljani klub ostal brez svojih prostorov in tako rekoč na cesti.

Aprila 1973 so začeli izdajati prvo strokovno glasilo na temo kozmonavtike in raketnega modelarstva v Sloveniji, Kozmoplov. Pionirsko delo članov kluba se je pokazalo pri spodbujanju nastanka, povezovanja in koordinacije sorodnih organizacij v Sloveniji. V prostorih kluba je bil 16. junija 1974 prvi koordinacijski sestanek vseh slovenskih astronavtsko raketarskih društev, ki je pomenil začetek enakopravnemu sodelovanja tovrstnih društev ter ustvaril možnosti za poznejši nastanek in obstoj Zveze astronavtičnih in raketnih organizacij (ZAROS).

 

Člani kluba so strokovno, moralno in materialno podpirali razvoj večine pozneje nastalih klubov v Sloveniji ter pomagali krožkom raketnega modelarstva in klubom mladih tehnikov ter se udejstvovali kot mentorji mladih modelarjev na osnovnih šolah.

Na pobudo ARK V. M. Komarov je bila septembra 1975 ustanovljena Komisija za raketno modelarstvo Slovenije. Komarovci so izšolali prvi sodniški kader in leta 1974 organizirali 1. republiško prvenstvo raketnih modelarjev. S sodelovanjem članov kluba je stekla v Kemijski industriji Kamnik proizvodnja prvih kakovostnih serijskih modelarskih raketnih motorčkov v Sloveniji, kar je vplivalo na razmah raketno-modelarske dejavnosti v celotni državi.

Skoraj hkrati je leta 1976 v klubu stekla proizvodnja didaktičnih kompletov pionir za raketno-modelarsko izobraževanje podmladka, kar je omogočilo, da so tudi v najbolj odročnih krajih Slovenije in med Slovenci v zamejstvu vzletele prve modelarske rakete. Temu so pozneje sledili novi tipi kompletov, po katerih še danes radi posegajo tako začetniki kot izkušeni modelarji. To so vrhunski tekmovalni model rakete s padalom oziroma trakom, dva modela raketoplana, raketa nova in priljubljeni model goljat za tekme v nacionalni kategoriji raket s padalom.

Poleg demonstracijskih nastopov, klubskih, medklubskih in mestnih tekmovanj raketnih modelarjev Ljubljane, ki so bila svoj čas najbolj množične tovrstne prireditve v državi, ter raketno-modelarskega dela mestnih srečanj mladih tehnikov so člani kluba začeli izvajati tudi zvezno tekmovanje raketnih modelarjev za Pokal Ljubljane, ki je z leti preraslo v najuglednejše tovrstno mednarodno tekmovanje FAI z najdaljšo tradicijo v svetu. Vsako leto se ga udeleži najmanj petdeset raketnih modelarjev iz mnogih evropskih držav, ki jih je vsakokrat okrog deset, zato se v strokovnih krogih o prireditvi govori kot o evropskem prvenstvu v malem. Letos oktobra so na Kamniško-mengeškem polju uspešno izpeljali že 31. po vrsti.

Po dolgoletnih naporih članov kluba je bilo leta 1981, podobno kot že prej v svetu in v drugih tedanjih republikah Jugoslavije, tudi v Sloveniji raketno modelarstvo končno priznano kot panoga Zveze letalskih organizacij Slovenije (zdaj LZS), klub pa je bil kot prvo tovrstno društvo sprejet v ZLOS.

Tega leta je član kluba kot prvi Slovenec obiskal Zvezdno mestece pri Moskvi, kjer se za polete v vesolje pripravljajo ruski in drugi kozmonavti. Na Prešernov dan 8. februarja 1984 je na krovu vesoljske ladje sojuz T-10 poletela v vesolje značka – emblem kluba Komarov. To je bil prvi slovenski in takrat tudi prvi jugoslovanski predmet, ki je kdaj letel v vesolju.

Med prvim uradnim nastopom slovenske reprezentance na 9. svetovnem prvenstvu na Floridi leta 1992 so člani obiskali tudi Kennedyjev vesoljski center in bili navzoči pri prvi izstrelitvi Space Shuttla Endeavour.

Člani kluba so objavili številne strokovne prispevke v domačih in tujih medijih ter sodelovali na domačih in tujih posvetovanjih, simpozijih, kongresih itd. Tako je Vojko Kogej napisal dve publicistični uspešnici o težavnem in nevarnem prodiranju človeka v vesolje, ki sta izšli v skupni nakladi 30.800 izvodov. Jože Čuden in Rasto Snoj pa sta napisala knjigo Raketno modelarstvo, prvi celovit slovenski priročnik o tej dejavnosti, ki je izšel pri Tehniški založbi Slovenije tudi kot prva slovenska knjiga v novi državi Sloveniji (novinarska konferenca ob izidu knjige je bila 26. junija 1991!). Člana kluba Simon Zajc in Vojko Kogej sta zasnovala in vodita spletni portal »Vesolje.net« (1997) ter Vesoljsko tiskovno agencijo VTA (2001).

Večkrat so se posamezno ali skupinsko srečali s številnimi vesoljskimi strokovnjaki in vesoljci iz Rusije, ZDA, Poljske, Češke, Nemčije, Bolgarije, Romunije in Madžarske: Oberthom, Leonovom, Conradom, Cernanom, Lazarevom, Prunariem, Hermaszewskim, Lichtenbergom, Feoktistovom, Farkasem, Savicko, Ivanovom, Aldrinom, Grečkom, Bikovskim, Volinovom, Sego, Volkom, Atkovom, Ivančenkovom, Makarovom, Baturinom, Gidzenkom, Linengerjem, Williamsovo in mnogimi drugimi.

Prvi astronavt slovenskega porekla dr. Ronald Sega, ki je bil leta 1994 na neuradnem obisku v Sloveniji, je obiskal tudi klub Komarov in članom podelil spominsko plaketo Nase. Sega je takrat postal tudi častni član kluba.

Pred petnajstimi leti je mednarodna letalska zveza FAI prvič zaupala Sloveniji izvedbo svetovnega prvenstva raketnih modelarjev. Prvenstvo je ob pomoči sorodnih slovenskih društev in nekaterih posameznikov izvedel ARK Komarov. Septembra 1996 se je 11. svetovnega prvenstva na Kamniško-mengeškem polju udeležilo okoli 400 tekmovalcev, sodnikov in častnih gostov iz 24 držav, kar je bil dolga leta nepresežen rekord tako po številu udeležencev kot tudi po številu držav.

Junija 1997 je član kluba kot prvi Slovenec obiskal muzej družbe RKK Energija po imenu S. P. Koroljova v mestu Koroljov pri Moskvi, kjer so razstavljene originalne vesoljske ladje prvih sovjetskih kozmonavtov in se vpisal v knjigo častnih gostov.

Člani kluba so nato trikrat obiskali tudi kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu, prvič novembra 1999, ko so sodelovali na mednarodni študentski konferenci, in nazadnje leta 2006, ko je tam potekalo svetovno prvenstvo raketnih modelarjev. Član kluba je na kozmodromu Bajkonur bil navzoč tudi pri izstrelitvi nosilne rakete sojuz, ki je proti Mednarodni vesoljski postaji ponesla prvo mednarodno posadko.

Člani kluba, ki se ukvarjajo z raketnim modelarstvom, se lahko pohvalijo tudi s številnimi vrhunskimi športnimi dosežki. Doslej so osvojili številne naslove republiških in državnih prvakov tako posamezno kot ekipno. V klubu je trenutno enajst dobitnikov medalj na tekmovanjih najvišjega ranga, ki so v mladinski in članski konkurenci kot posamezniki ali ekipno osvojili skupno 44 medalj na svetovnih prvenstvih in 39 medalj na evropskih prvenstvih. Ponašajo se z desetimi naslovi svetovnih prvakov, od tega šestimi posamezno in šestimi naslovi evropskih prvakov (petimi posamezno). Postavili so tudi 23 državnih rekordov in pet uradno priznanih svetovnih rekordov. Jedro državne reprezentance v raketnem modelarstvu že vrsto let tvorijo prav člani ARK Komarov.

Ob teh dosežkih pa ne smemo prezreti niti tistih posameznikov iz vrst članstva kluba, ki v mednarodni zvezi FAI že vrsto let opravljajo najodgovornejše funkcije kot delegati v komisiji za modelarstvo CIAM FAI, kot mednarodni sodniki ali člani mednarodnih žirij ter glavni sodniki na svetovnih in evropskih prvenstvih ter mednarodnih tekmah FAI, brez katerih marsikaterih prireditev ne bi bilo.

Zadnja leta je v klubu znova oživela eksperimentalna dejavnost na področju amaterske raketne tehnike. Rezultat strokovnega dela na tem področju je več amaterskih raketnih motorjev višjega totalnega impulza, ki so jih razvili in uspešno preizkusili člani kluba. V rakete se vgrajuje tudi elektronska oprema za izvajanje različnih meritev, oddajniki za povezavo z lansirnim mestom, elektronski časovniki za odpiranje padal, digitalni fotoaparati in kamere za snemanje iz rakete med letom ter druga oprema. Člani kluba so lani na enem od mednarodnih srečanj raketarjev v tujini izstrelili eksperimentalno raketo z motorjem lastne izdelave, ki je dosegla višino 4500 m, zabeleženo z elektronskim višinomerom v raketi. Žal pri nas in v neposredni bližini ni ustreznih poligonov, kjer bi bilo mogoče večje amaterske rakete lansirati tudi mnogo višje, kar za strokovnjake v klubu ne bi bil kak poseben problem.

Za svoje delo in zasluge za razvoj raketnega modelarstva in amaterske raketne tehnike, popularizacijo astronavtike in razvoj tehnične kulture nasploh je klub prejel številne pisne pohvale, zahvale in priznanja doma in v tujini, med katerimi velja posebej izpostaviti: »Nagrado občine Ljubljana - Center« (1990), sovjetsko »Diplomo Jurija A. Gagarina« (1986), plaketo ameriške vesoljske agencije Nasa (1994), »Honorary Diplomo« FAI (2008) in »Diplomo za razvoj in širjenje idej raketno-modelarskega športa v Rusiji« (2008).

Ob 40. obletnici ustanovitve kluba so člani kluba v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri organizirali obsežno razstavo modelov, maket in vesoljskih artefaktov, hkrati z razstavo likovnih del kozmonavta Alekseja Leonova in umetnika Andreja Sokolova, ki je bila v prostorih muzeja na ogled do nedavnega in si jo je ogledalo veliko število obiskovalcev. S tem dogodkom so obeležili častitljiv jubilej kluba.

(c) ARK Komarov 2009