Fotoreportaža: 21. pokal Ljubljane

21. pokal Ljubljane
Ljubljana/Kamnik 16.-18.10.1999

Po odpovedi evropskega prvenstva, ki bi moralo biti v Novem Sadu in ga je zaradi vojnih razmer FAI odpovedala, je bilo pričakovati v Ljubljani ob zaključku svetovnega pokala lepo udeležbo, saj se je obetal prihod mnogih raketnih modelarjev, ki v tem športu nekaj veljajo. Kljub napovedim je udeležba presenetila celo največje optimiste, ko je na Kamniškem polju svoje lansirne rampe postavilo skoraj 70 tekmovalcev iz 12 držav, kar je za mednarodna tekmovanja FAI svojevrsten rekord. Sodelovali so modelarji iz Anglije, Češke, Hrvaške, Italije, Jugoslavije, Latvije, Litve, Poljske, Slovaške, Španije, Švice in Slovenije. Tako pisane udeležbe pred leti ni bilo niti na svetovnih prvenstvih, kaj šele na tekmah za svetovni pokal. Za ljubljanske komarovce je bil to še en dokaz za priljubljenost Pokala Ljubljane, ki so ga vzorno pripravili že enaindvajsetič zapored in tako najlepše proslavili 30-letnico obstoja svojega kluba.

Za vse udeležence je bila to zadnja možnost v sezoni, da pokažejo svojo pripravljenost in nadomestilo za izgubljeno priložnost, da se pomerijo na evropskem prvenstvu. Kljub poznemu terminu ljubljanskega tekmovanja, ki ga pogosto zmoti dež, so imeli tekmovalci in organizator tokrat srečo z vremenom, tako da so vseh šest tekmovalnih panog ter šovprogram uspešno izpeljali.

Da niso privlačne samo tiste panoge, ki štejejo za svetovni pokal, kot menijo nekateri, je dokazala množična udeležba pri raketah s padalom, kategoriji, ki se ji v prihodnosti verjetno obetajo najbolj korenite spremembe. Številna znana imena raketnomodelarskega športa so obetala zagrizen boj in dobre rezultate. Dobre razmere je v celoti izkoristilo 8 modelarjev, ki so šele z dodatnimi leti (opravili so jih naslednje jutro) odločili o zmagovalcu. Na veselje domačinov je veliki met končno uspel članu domačega kluba Andreju Vrbcu, slovenskemu reprezentantu, ki se že nekaj let zapored uvršča med najboljše v S3 na tem tekmovanju. Povsem blizu mu je bil mladi španski raketar Jordi Roura Misse, tretji pa iz leta v leto boljši Italijan Antonio Mazzaracchio.

Klasični raketoplani so svojstvena panoga v raketnem modelarstvu; ima širok krog privržencev in svoje specialiste, ki so vsakokrat bolj ali manj v ospredju. To je z izvrstno predstavo potrdil univerzalni Antonio, ki pa se je moral za zmago kar potruditi. Za njim se je uvrstil Slovak Michal Žitnan. Španci, ki so sploh prvič nastopili na kakem tekmovanju za svetovni pokal (doslej so nastopali le na EP in SP), so dokazali, da so se odlično pripravljali na minulo sezono. V 10-članski ekipi, v kateri imajo tudi odlične modelarke, je bil najboljši Jordi Roura Font, ki je posegel po tretjem mestu. Od naših je bil najboljši povratnik na raketarskih tekmah, Tomaž Starin (ARK Komarov), medtem ko je veteran Egon Engelsberger tokrat pristal v drugi polovici lestvice. Kljub izjavam, da je to njegova nepreklicno zadnja tekma, mu tega skoraj nihče ni mogel verjeti, gotovo pa bo s svojim znanjem in izkušnjami tudi v prihodnje v močno oporo vodstvu slovenske reprezentance v tej kategoriji.

Prvi tekmovalni dan se je zaključil s finalno tekmo za svetovni pokal s strimerskimi modeli (S6A), ki jo je več kot prepričljivo dobil, kdo drug kot branilec naslova v svetovnem pokalu, Antonio Mazzaracchio. Na stopničkah za zmagovalce se je poleg Vladimirja Mosina iz Litve od naših znašel tudi Ivan Turk iz Logatca, ki je lani na tekmah za svetovni pokal nanizal nekaj vidnih uvrstitev.

Med tem ko so v soboto na Kamniškem polju potekala tekmovanja v "prostoletečih" panogah, je imela izkušena trojka mednarodnih sodnikov Milan Jelinek iz Slovaške, Srdjan Pelagić iz ZRJ ter domačin Primož Kuhar ob pomoči merilcev dimenzij kar precej dela z ocenjevanjem maket v obeh panogah. Na koncu je presodila, da je v kategoriji S7 maketo najbolje in najbolj natančno izdelal Arnis Bača iz Latvije, ki je za svoj izjemni sojuz dobil 787 točk, medtem ko sta pri višinskih maketah povedla Jože Čuden in Mateja Kozjek z maketama nike cajun in 604 točkami.

Po jutranjem fly-offu v S3, ki se je končal povsem po načrtih domačinov, so se v nedeljo zjutraj najprej pomerili "piloti" RV-raketoplanov v kategoriji S8E. Tudi tu ni manjkalo mojstrov na delu, tako da je bila tekma napeta vse do konca. Po treh krogih se je vse zares pravzaprav šele začelo. Prvi dodatni let še ni prinesel odločitve. Drobni odtenki so odločili zmagovalca šele v zadnjem letu. Ni dosti manjkalo, pa bi Slovenci slavili še eno zmago. Ivanu Turku so namreč do prvega mesta zmanjkale komaj tri sekunde. Izredno smolo je imel Logatčan Bogdan Makuc, ki je v zadnjem krogu zamudil na štart in tako ni mogel soodločati o zmagovalcu. Seveda je bilo to voda na mlin izkušenemu Michalu Žitnanu, ki je tako nekoliko lažje prišel do nove zmage na ljubljanskem Pokalu.

S poleti na terenu so nazadnje še maketarji zaokrožili svoj del tekmovanja. Arnisu Bači polet sojuza ni v celoti uspel. Del, ki se ni spuščal s pristajalnim sistemom je bil krivec za ničlo, ki ga je oddaljila od odličij in mu preprečila, da bi znova slavil v svetovnem pokalu. Slovaški maketarji Mikulaš Szabo, Vasil Pavljuk ter Lubica Samelova, ki so po točkah zaostajali za latvijskim mojstrom, so polete opravili brez napak in zasluženo osvojili vse tri tradicionalne zmaje. Prava osvežitev je bila lična maketa vertikal, s katero je stari znanec ljubljanskih tekmovanj, Stuart Lodge, napovedal svoj pohod na osvajanje maketarskih medalj. Tokrat jim je bil že čisto blizu.

Pri višinkah je bil razplet zelo tesen, saj je Andrej Vrbec v seštevku le za točko prehitel Jožeta Čudna, medtem ko je Matevž Dular na tretjem mestu že nekoliko bolj zaostal, vsi naši maketarji pa so spet stoodstotno zanesljivo izvedli dvostopenjske lete.

Za popestritev in razvedrilo med zadnjimi podelitvami priznanj in plaket so poskrbeli modelarji z nenavadnimi šovmodeli. Prisotni so imeli priložnost spremljati zanimiv program, v katerem je bilo mogoče videti leteti nebotičnik, urni stolp, hokejske palice, stranišče "na štrbunk" in space shuttle. Komisija je zaradi izvirnosti in lepega leta prvo mesto prisodila urnemu stolpu z delujočo uro, ki ga je izdelal Jože Čuden, drugo in tretje mesto pa Hrvatoma Dragutinu Draškoviću za model space shuttle in Romanu Šutiju za leteči "3-d puzzle" Empire state building.

K izvedbi tekmovanja so svoj delež prispevali: MZDTK Ljubljana, Unihem, Geodetski zavod RS in Belinka.


Urni stolp Jožeta Čudna.


Nenavadni model newyorškega nebotičnika, izdelek Romana Šutija, je odpiral padalo s pomočjo RV-naprave.


Štart RV-raketoplana z značilnega viličastega lanserja.


V pričakovanju naslednjega kroga: strimerski modeli sevniških raketarjev.


Drugouvrščeni v S5B, Jože Čuden z maketo sondažne rakete nike cajun.


Po neuspelem tretjem štartu je Poljak Jerzy Kolodziej pristal na repu v S8E.


Bogdan Makuc je v S8E nastopil z aerodinamično gotovo najnaprednejšim modelom.


Pod aerodinamičnim okrovom sojuza Arnisa Bače se skriva kopija vesoljske ladje.


Finalist v S3A Jerzy Boniecki iz poljske ekipe. 


Simpatična Esther Roura Misse je v S4B le za las zgrešila medaljo.
.


Andrej Vrbec je v svoji najmočnejši disciplini S3A končno dočakal tudi zlatega zmaja.

Model vesoljske rakete sojuz Arnisa Bače.


ali Albert Roura Misse ima kljub mladosti za seboj že nekaj uspešnih nastopov na največjih tekmovanjih.


Stuart Lodge je z maketo vertikal 1 pošteno ogrozil najboljše v S7.

Mikulaš Szabo in Lubica Samelova še zadnjič pred štartom preverjata maketo ariane 3.

Na čelu bjelovarske ekipe je pokojnega Josipa Pavloviča zamenjal njegov brat Mihael.

S tremi odličji je bil najuspešnejši tekmovalec Antonio Mazzaracchio.

Španec Andreu Palau Pera pred štartom modela raketoplana.

Glavni sodnik Albert Dragičević iz Splita je na tekmovanju suvereno opravil svojo nalogo.

(c) ARK Komarov 1999