21.
pokal Ljubljane
Ljubljana/Kamnik 16.-18.10.1999
Po odpovedi evropskega prvenstva, ki bi moralo biti v Novem Sadu in ga je zaradi vojnih
razmer FAI odpovedala, je bilo pričakovati v Ljubljani ob zaključku svetovnega pokala
lepo udeležbo, saj se je obetal prihod mnogih raketnih modelarjev, ki v tem športu nekaj
veljajo. Kljub napovedim je udeležba presenetila celo največje optimiste, ko je na
Kamniškem polju svoje lansirne rampe postavilo skoraj 70 tekmovalcev iz 12 držav, kar je
za mednarodna tekmovanja FAI svojevrsten rekord. Sodelovali so modelarji iz Anglije,
Češke, Hrvaške, Italije, Jugoslavije, Latvije, Litve, Poljske, Slovaške, Španije,
Švice in Slovenije. Tako pisane udeležbe pred leti ni bilo niti na svetovnih prvenstvih,
kaj šele na tekmah za svetovni pokal. Za ljubljanske komarovce je bil to še en dokaz za
priljubljenost Pokala Ljubljane, ki so ga vzorno pripravili že enaindvajsetič zapored in
tako najlepše proslavili 30-letnico obstoja svojega kluba.
Za vse udeležence je bila to zadnja možnost v
sezoni, da pokažejo svojo pripravljenost in nadomestilo za izgubljeno priložnost, da se
pomerijo na evropskem prvenstvu. Kljub poznemu terminu ljubljanskega tekmovanja, ki ga
pogosto zmoti dež, so imeli tekmovalci in organizator tokrat srečo z vremenom, tako da
so vseh šest tekmovalnih panog ter šovprogram uspešno izpeljali.
Da niso privlačne samo tiste panoge, ki
štejejo za svetovni pokal, kot menijo nekateri, je dokazala množična udeležba pri
raketah s padalom, kategoriji, ki se ji v prihodnosti verjetno obetajo najbolj korenite
spremembe. Številna znana imena raketnomodelarskega športa so obetala zagrizen boj in
dobre rezultate. Dobre razmere je v celoti izkoristilo 8 modelarjev, ki so šele z
dodatnimi leti (opravili so jih naslednje jutro) odločili o zmagovalcu. Na veselje
domačinov je veliki met končno uspel članu domačega kluba Andreju Vrbcu, slovenskemu
reprezentantu, ki se že nekaj let zapored uvršča med najboljše v S3 na tem tekmovanju.
Povsem blizu mu je bil mladi španski raketar Jordi Roura Misse, tretji pa iz leta v leto
boljši Italijan Antonio Mazzaracchio.
Klasični raketoplani so svojstvena panoga v
raketnem modelarstvu; ima širok krog privržencev in svoje specialiste, ki so vsakokrat
bolj ali manj v ospredju. To je z izvrstno predstavo potrdil univerzalni Antonio, ki pa se
je moral za zmago kar potruditi. Za njim se je uvrstil Slovak Michal Žitnan. Španci, ki
so sploh prvič nastopili na kakem tekmovanju za svetovni pokal (doslej so nastopali le na
EP in SP), so dokazali, da so se odlično pripravljali na minulo sezono. V 10-članski
ekipi, v kateri imajo tudi odlične modelarke, je bil najboljši Jordi Roura Font, ki je
posegel po tretjem mestu. Od naših je bil najboljši povratnik na raketarskih tekmah,
Tomaž Starin (ARK Komarov), medtem ko je veteran Egon Engelsberger tokrat pristal v drugi
polovici lestvice. Kljub izjavam, da je to njegova nepreklicno zadnja tekma, mu tega
skoraj nihče ni mogel verjeti, gotovo pa bo s svojim znanjem in izkušnjami tudi v
prihodnje v močno oporo vodstvu slovenske reprezentance v tej kategoriji.
Prvi tekmovalni dan se je zaključil s finalno
tekmo za svetovni pokal s strimerskimi modeli (S6A), ki jo je več kot prepričljivo
dobil, kdo drug kot branilec naslova v svetovnem pokalu, Antonio Mazzaracchio. Na
stopničkah za zmagovalce se je poleg Vladimirja Mosina iz Litve od naših znašel tudi
Ivan Turk iz Logatca, ki je lani na tekmah za svetovni pokal nanizal nekaj vidnih
uvrstitev.
Med tem ko so v soboto na Kamniškem polju
potekala tekmovanja v "prostoletečih" panogah, je imela izkušena trojka
mednarodnih sodnikov Milan Jelinek iz Slovaške, Srdjan Pelagić iz ZRJ ter domačin
Primož Kuhar ob pomoči merilcev dimenzij kar precej dela z ocenjevanjem maket v obeh
panogah. Na koncu je presodila, da je v kategoriji S7 maketo najbolje in najbolj natančno
izdelal Arnis Bača iz Latvije, ki je za svoj izjemni sojuz dobil 787 točk, medtem ko sta
pri višinskih maketah povedla Jože Čuden in Mateja Kozjek z maketama nike cajun in 604
točkami.
Po jutranjem fly-offu v S3, ki se je končal
povsem po načrtih domačinov, so se v nedeljo zjutraj najprej pomerili "piloti"
RV-raketoplanov v kategoriji S8E. Tudi tu ni manjkalo mojstrov na delu, tako da je bila
tekma napeta vse do konca. Po treh krogih se je vse zares pravzaprav šele začelo. Prvi
dodatni let še ni prinesel odločitve. Drobni odtenki so odločili zmagovalca šele v
zadnjem letu. Ni dosti manjkalo, pa bi Slovenci slavili še eno zmago. Ivanu Turku so
namreč do prvega mesta zmanjkale komaj tri sekunde. Izredno smolo je imel Logatčan
Bogdan Makuc, ki je v zadnjem krogu zamudil na štart in tako ni mogel soodločati o
zmagovalcu. Seveda je bilo to voda na mlin izkušenemu Michalu Žitnanu, ki je tako
nekoliko lažje prišel do nove zmage na ljubljanskem Pokalu.
S poleti na terenu so nazadnje še maketarji
zaokrožili svoj del tekmovanja. Arnisu Bači polet sojuza ni v celoti uspel. Del, ki se
ni spuščal s pristajalnim sistemom je bil krivec za ničlo, ki ga je oddaljila od
odličij in mu preprečila, da bi znova slavil v svetovnem pokalu. Slovaški maketarji
Mikulaš Szabo, Vasil Pavljuk ter Lubica Samelova, ki so po točkah zaostajali za
latvijskim mojstrom, so polete opravili brez napak in zasluženo osvojili vse tri
tradicionalne zmaje. Prava osvežitev je bila lična maketa vertikal, s katero je stari
znanec ljubljanskih tekmovanj, Stuart Lodge, napovedal svoj pohod na osvajanje maketarskih
medalj. Tokrat jim je bil že čisto blizu.
Pri višinkah je bil razplet zelo tesen, saj je
Andrej Vrbec v seštevku le za točko prehitel Jožeta Čudna, medtem ko je Matevž Dular
na tretjem mestu že nekoliko bolj zaostal, vsi naši maketarji pa so spet stoodstotno
zanesljivo izvedli dvostopenjske lete.
Za popestritev in razvedrilo med zadnjimi
podelitvami priznanj in plaket so poskrbeli modelarji z nenavadnimi šovmodeli. Prisotni
so imeli priložnost spremljati zanimiv program, v katerem je bilo mogoče videti leteti
nebotičnik, urni stolp, hokejske palice, stranišče "na štrbunk" in space
shuttle. Komisija je zaradi izvirnosti in lepega leta prvo mesto prisodila urnemu stolpu z
delujočo uro, ki ga je izdelal Jože Čuden, drugo in tretje mesto pa Hrvatoma Dragutinu
Draškoviću za model space shuttle in Romanu Šutiju za leteči "3-d puzzle"
Empire state building.
K izvedbi tekmovanja so svoj delež prispevali: MZDTK Ljubljana,
Unihem, Geodetski zavod RS in Belinka. |
Urni stolp Jožeta Čudna.
Nenavadni model newyorškega nebotičnika, izdelek Romana
Šutija, je odpiral padalo s pomočjo RV-naprave.
Štart RV-raketoplana z značilnega viličastega
lanserja.
V pričakovanju naslednjega kroga: strimerski modeli
sevniških raketarjev.
Drugouvrščeni v S5B, Jože Čuden z maketo sondažne
rakete nike cajun.
Po neuspelem tretjem štartu je Poljak Jerzy Kolodziej
pristal na repu v S8E.
Bogdan Makuc je v S8E nastopil z aerodinamično gotovo
najnaprednejšim modelom.
Pod aerodinamičnim okrovom sojuza Arnisa Bače se skriva
kopija vesoljske ladje.
Finalist v S3A Jerzy Boniecki iz poljske ekipe.
Simpatična Esther Roura Misse je v S4B le za las
zgrešila medaljo.
.
|