Petrač pisal Pahorju, naj prepreči uničenje
raketnega kluba V. Komarov
Vojko Kogej, Vesoljska tiskovna agencija (VTA)
Pasadena/Ljubljana, 11. decembra (VTA) -
Slovenski vesoljski strokovnjak iz ameriške vesoljske agencije NASA, dr.
Dušan Petrač, je napisal predsedniku vlade RS Borutu Pahorju pismo v katerem
ga je zaprosil da naj, "če more in hoče", posreduje proti uničenju "svetovno
znanega" Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane.
Kot je znanstvenik v pismu še zapisal, je
prejel vest o odrekanju podpore mesta Ljubljane klubu, ki ima presenetljivo
uspešno delo v preteklosti in sedanjosti v vzgoji mladih generacij in veliko
rekordov. Strokovnjaku ameriške Nase "ni razumljivo, da se je napredni župan
Ljubljane Zoran Janković, kot da zaradi zamere za zmanjšanje prispevkov
mestu Ljubljani iz državnih sredstev od prejšnje vlade, odločil žrtvovati
raketni klub V. Komarov."
Po mnenju slovenskega fizika, ki ima za seboj bleščečo poklicno pot v ZDA in
le po naključju ni poletel v vesolje, se Pahorju uničenje kluba ne bo štelo
kot prispevek k izboljšanju tehnične kulture mladih. Odločitev župana
Jankovića me zelo boli, ker poznam delo kluba, ki je z uspehi v svoji
zgodovini delovanja izredno, še dodaja Petrač v pismu Pahorju.
Klub, poimenovan po prvi žrtvi vesoljskih poletov, kozmonavtu Vladimirju
Komarovu, deluje od novembra 1969 in je v nekaj desetletjih dosegel izjemne
uspehe. Svoje prostore je imel dolga leta v eni od Roških stolpnic, kjer so
člani eno od dveh kolesarnic preuredili v klubsko sobo, delavnico in
predavalnico, napeljali elektriko in ogrevanje. Da so dobili prvo, čeprav
rabljeno, pohištvo, so na Poštarski šoli v Ljubljani čistili razrede, nato
pa mize in stole z Bežigrada znosili v klub na Poljanah. Po privatizaciji
stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu so bili klub prisiljeni preselili na
Rimsko cesto, nato na osnovno šolo v Dravljah in nazadnje na Brilejevo
ulico, kjer so si člani v prostorih, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana
(MOL), s svojim delom in sredstvi uredili klubsko sobico, delavnico in
sanitarije. Najemnino za ta prostor je plačevala Mestna zveza društev za
tehnično kulturo (MZDTK). Tako je bilo do izvolitve novega župana Ljubljane,
Zorana Jankovića, ki je MZDTK-ju vsa sredstva najprej odrekel in nato pa kar
za dve tretjini zmanjšal, kar se v zgodovini t. i. Ljudske tehnike Ljubljane
še ni zgodilo. Tako MZDTK, kot še posebej ARK Vladimir M. Komarov, sta
neprofitni tehnično-izobraževalni organizaciji, ki nimata dovolj sredstev,
da bi lahko še naprej plačevali tako visoko najemnino kot bi želel MOL
oziroma župan.
Člani ARK Vladimir M. Komarov iz Ljubljane so osvojili tri priznane svetovne
rekorde, šest naslovov svetovnih prvakov, štiri naslove evropskih prvakov,
posamezno in ekipno so na svetovnih prvenstvih prejeli kar skupno 44 medalj,
na evropskih prvenstvih pa 35 tovrstnih odličij. Pokale so že prenehali
šteti, saj jih imajo po besedah predsednika Jožeta Čudna že od 100 do 150.
Član kluba je napisal knjižno uspešnico Vesoljske pasti v dveh delih s
skupno (prodano) naklado nad 30.000 izvodov, člana kluba sta napisala prvo
knjigo, ki je izšla v državi Sloveniji, člani kluba so na svetovnem
prvenstvu v ZDA osvojili prve medalje za novo državo Slovenijo, na Prešernov
dan pred skoraj četrt stoletja pa je po njihovi zaslugi v sovjetski
vesoljski ladji v vesolje poletel prvi slovenski predmet - značka z znakom
kluba. Ameriški astronavt slovenskega rodu Ronald Sega (Šega), ki je pred
leti obiskal ljubljanske astronavtike in raketarje, je klub odlikoval s
plaketo Nase, sam pa je postal častni član kluba. Američana je presenetilo
veliko število pokalov, ki so jih osvojili Ljubljančani. Pokalov se je od
takrat nabralo še več. Zdaj jih je toliko, da bi v bližini izgubljenih
prostorov na Brilejevi ulici z njimi lahko pregradili sosednjo Celovško
cesto.
V klubu je z leti nastala bogata knjižnica strokovne literature, se
nakopičila različna avdio oprema, filmi, orodja, kalupi, modeli in leteče
makete pravih raket, pa tudi stružnica. Vse to je bilo treba rešiti, a
vendar zdaj še skoraj vse pohištvo pred vremenom ščiti le tanek polivinil.
Društvo je neprofitno in že od junija brez svojih prostorov, brez njih pa je
skoraj nemogoče vzgajati podmladek.
Na torkovi (9. decembra) programsko-volilni skupščini Mestne zveze društev
za tehnično kulturo (MZDTK) Ljubljane se je iz izvedelo, da je zaradi
slabega mestnega financiranja poleg dveh društev prostore izgubil tudi sedež
mestne "Ljudske tehnike" (MZDTK) na Komenskega 7, ki se je moral preseliti
kar v Mladinski tehnični center (MTC) na Kersnikovi 4. Da MZDTK ni končala
globoko v rdečih številkah je "zaslužen" edini redno zaposleni v MZDTK,
sekretar Roman Vaupotič, ki je že drugo leto na bolniški. Predsednik MZDTK,
Janko Kušar, je povedal, da jim je Janković najprej odrekel nasploh vsa
sredstva, nekdanje "sistemsko financiranje" je bilo ukinjeno, kasneje pa so
le s težavo prejeli del potrebnih sredstev. Iz finančnega poročila na
skupščini je razvidno, da če je Mestna občina Ljubljana (MOL) še leta 2005
po pogodbi namenila mestni >Ljudski tehniki< 58.996,83 in leta 2006 celo
60.357,20 evrov, je MZDTK po izvolitvi Jankovića za župana prejela le še
20.865,00, do 30. septembra letos pa komaj 18.855,01 evra, od česar društva
niso prejela praktično ničesar. Dotacije MZDTK drugim klubom so namreč še
leta 2006 znašale 1.460,52 evra, lani samo še 405 evrov, letos (do 30.
septembra) pa le še 251 evrov. Zato mladinska tehnična kultura v prestolnici
ugaša, navdušenci, ki še vztrajajo, pa z obžalovanjem ugotavljajo, da se bo
Janković s takšnim odnosom v zgodovino mesta zapisal kot "grobar" mladinske
tehnične kulture.
|