Astronavtsko-raketarski klub V. M. Komarov ostal brez prostora

.    

Petrač pisal Pahorju, naj prepreči uničenje raketnega kluba V. Komarov
Vojko Kogej, Vesoljska tiskovna agencija (VTA)

Pasadena/Ljubljana, 11. decembra (VTA) - Slovenski vesoljski strokovnjak iz ameriške vesoljske agencije NASA, dr. Dušan Petrač, je napisal predsedniku vlade RS Borutu Pahorju pismo v katerem ga je zaprosil da naj, "če more in hoče", posreduje proti uničenju "svetovno znanega" Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane.

Kot je znanstvenik v pismu še zapisal, je prejel vest o odrekanju podpore mesta Ljubljane klubu, ki ima presenetljivo uspešno delo v preteklosti in sedanjosti v vzgoji mladih generacij in veliko rekordov. Strokovnjaku ameriške Nase "ni razumljivo, da se je napredni župan Ljubljane Zoran Janković, kot da zaradi zamere za zmanjšanje prispevkov mestu Ljubljani iz državnih sredstev od prejšnje vlade, odločil žrtvovati raketni klub V. Komarov."

Po mnenju slovenskega fizika, ki ima za seboj bleščečo poklicno pot v ZDA in le po naključju ni poletel v vesolje, se Pahorju uničenje kluba ne bo štelo kot prispevek k izboljšanju tehnične kulture mladih. Odločitev župana Jankovića me zelo boli, ker poznam delo kluba, ki je z uspehi v svoji zgodovini delovanja izredno, še dodaja Petrač v pismu Pahorju.

Klub, poimenovan po prvi žrtvi vesoljskih poletov, kozmonavtu Vladimirju Komarovu, deluje od novembra 1969 in je v nekaj desetletjih dosegel izjemne uspehe. Svoje prostore je imel dolga leta v eni od Roških stolpnic, kjer so člani eno od dveh kolesarnic preuredili v klubsko sobo, delavnico in predavalnico, napeljali elektriko in ogrevanje. Da so dobili prvo, čeprav rabljeno, pohištvo, so na Poštarski šoli v Ljubljani čistili razrede, nato pa mize in stole z Bežigrada znosili v klub na Poljanah. Po privatizaciji stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu so bili klub prisiljeni preselili na Rimsko cesto, nato na osnovno šolo v Dravljah in nazadnje na Brilejevo ulico, kjer so si člani v prostorih, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), s svojim delom in sredstvi uredili klubsko sobico, delavnico in sanitarije. Najemnino za ta prostor je plačevala Mestna zveza društev za tehnično kulturo (MZDTK). Tako je bilo do izvolitve novega župana Ljubljane, Zorana Jankovića, ki je MZDTK-ju vsa sredstva najprej odrekel in nato pa kar za dve tretjini zmanjšal, kar se v zgodovini t. i. Ljudske tehnike Ljubljane še ni zgodilo. Tako MZDTK, kot še posebej ARK Vladimir M. Komarov, sta neprofitni tehnično-izobraževalni organizaciji, ki nimata dovolj sredstev, da bi lahko še naprej plačevali tako visoko najemnino kot bi želel MOL oziroma župan.

Člani ARK Vladimir M. Komarov iz Ljubljane so osvojili tri priznane svetovne rekorde, šest naslovov svetovnih prvakov, štiri naslove evropskih prvakov, posamezno in ekipno so na svetovnih prvenstvih prejeli kar skupno 44 medalj, na evropskih prvenstvih pa 35 tovrstnih odličij. Pokale so že prenehali šteti, saj jih imajo po besedah predsednika Jožeta Čudna že od 100 do 150. Član kluba je napisal knjižno uspešnico Vesoljske pasti v dveh delih s skupno (prodano) naklado nad 30.000 izvodov, člana kluba sta napisala prvo knjigo, ki je izšla v državi Sloveniji, člani kluba so na svetovnem prvenstvu v ZDA osvojili prve medalje za novo državo Slovenijo, na Prešernov dan pred skoraj četrt stoletja pa je po njihovi zaslugi v sovjetski vesoljski ladji v vesolje poletel prvi slovenski predmet - značka z znakom kluba. Ameriški astronavt slovenskega rodu Ronald Sega (Šega), ki je pred leti obiskal ljubljanske astronavtike in raketarje, je klub odlikoval s plaketo Nase, sam pa je postal častni član kluba. Američana je presenetilo veliko število pokalov, ki so jih osvojili Ljubljančani. Pokalov se je od takrat nabralo še več. Zdaj jih je toliko, da bi v bližini izgubljenih prostorov na Brilejevi ulici z njimi lahko pregradili sosednjo Celovško cesto.

V klubu je z leti nastala bogata knjižnica strokovne literature, se nakopičila različna avdio oprema, filmi, orodja, kalupi, modeli in leteče makete pravih raket, pa tudi stružnica. Vse to je bilo treba rešiti, a vendar zdaj še skoraj vse pohištvo pred vremenom ščiti le tanek polivinil. Društvo je neprofitno in že od junija brez svojih prostorov, brez njih pa je skoraj nemogoče vzgajati podmladek.

Na torkovi (9. decembra) programsko-volilni skupščini Mestne zveze društev za tehnično kulturo (MZDTK) Ljubljane se je iz izvedelo, da je zaradi slabega mestnega financiranja poleg dveh društev prostore izgubil tudi sedež mestne "Ljudske tehnike" (MZDTK) na Komenskega 7, ki se je moral preseliti kar v Mladinski tehnični center (MTC) na Kersnikovi 4. Da MZDTK ni končala globoko v rdečih številkah je "zaslužen" edini redno zaposleni v MZDTK, sekretar Roman Vaupotič, ki je že drugo leto na bolniški. Predsednik MZDTK, Janko Kušar, je povedal, da jim je Janković najprej odrekel nasploh vsa sredstva, nekdanje "sistemsko financiranje" je bilo ukinjeno, kasneje pa so le s težavo prejeli del potrebnih sredstev. Iz finančnega poročila na skupščini je razvidno, da če je Mestna občina Ljubljana (MOL) še leta 2005 po pogodbi namenila mestni >Ljudski tehniki< 58.996,83 in leta 2006 celo 60.357,20 evrov, je MZDTK po izvolitvi Jankovića za župana prejela le še 20.865,00, do 30. septembra letos pa komaj 18.855,01 evra, od česar društva niso prejela praktično ničesar. Dotacije MZDTK drugim klubom so namreč še leta 2006 znašale 1.460,52 evra, lani samo še 405 evrov, letos (do 30. septembra) pa le še 251 evrov. Zato mladinska tehnična kultura v prestolnici ugaša, navdušenci, ki še vztrajajo, pa z obžalovanjem ugotavljajo, da se bo Janković s takšnim odnosom v zgodovino mesta zapisal kot "grobar" mladinske tehnične kulture.

 

ARK Komarov 2008