O USTANOVITELJU


Vojko Kogej v simulatorju vesoljskega raketoplana.

 

»Vesolje je vedno burilo človeško domišljijo. Želim si, da bi bile kakovostne novice in zanimivosti o raziskovanju vesolja lahko dostopne širokemu krogu ljudi.« 

                                                                                                                            Vojko Kogej

 

Komu so namenjene vesti VTA?

 

- Predvsem medijem, novinarjem in tistim posameznikom, ki potrebujejo hitre in točne informacije in so zanje pripravljeni plačati. Prispevki VTA bodo koristili šolam, knjižnicam, društvom, klubom, krožkom, posameznim ministrstvom in inštitutom.

 

Kdo pripravlja vesti VTA?

 

- Ustanovitelj Vesoljske tiskovne agencije (VTA) Vojko Kogej, ki področje kozmonavtike (astronavtike) načrtno spremlja 33 let. V različnih mesečnikih in časnikih je od leta 1971 o vesoljskih poletih objavil blizu 200 člankov, od 1973 do 1978 je bil urednik strokovnega glasila Kozmoplov, od leta 1977 je za radijske postaje in od leta 1982 za televizijske postaje občasno pripravljal prispevke o kozmonavtiki (astronavtiki) in trenutno pomembne dogodke na tem področju tudi pojasnjeval. Leta 1985 je pri MK izšla Velika ilustrirana enciklopedija Sodobna tehnologija, v kateri je strokovno prevedel in priredil poglavji o vesoljskih poletih. Leta 1986 je v nakladi  15.400 (petnajst tisoč štiristo) izvodov izšlo njegovo poljudnoznanstveno delo Vesoljske pasti, ki je bilo v nekaj tednih razprodano. Kasneje je z enako naklado in podobnim uspehom izšel drugi del Vesoljskih pasti. Leta 1990 je pri MK v zbirki Enciklopedija vprašanj in odgovorov izšla knjiga »Kako?«, v kateri je priredil poglavje o vesolju, leta 1991 pa  naravoslovni atlas Astronomija v katerem je pregledal, dopolnil in deloma priredil tabelo o raziskovanju planetov Osončja z vsemi samodejnimi vesoljskimi sondami. Od septembra 1993 do 31. januarja 2001 je o osvajanju vesolja, vesoljski in raketni tehniki ter astronomiji kot novičar in nato dopisnik STA pripravil približno 2800 »vesoljskih« prispevkov, ki jih je podpisoval s kratico vok. Kogej deluje v Astronavtsko raketarskem klubu Vladimir M. Komarov, ki je bil na njegovo pobudo leta 1969 ustanovljen v Ljubljani. V tem društvu deluje od začetka do danes, kot predsednik ali podpredsednik, ves čas pa kot predsednik astronavtske sekcije in kot mladinski mentor in predavatelj. Na temo kozmonavtike (astronavtike) je organiziral vrsto mladinskih likovnih natečajev in razstav, kvize znanja, filmske večere, raketno-modelarska tekmovanja in razstave, rad predava po šolah, družbenih centrih in klubih, vodi strokovne izlete, itd.

 

Udeležil se je vrste astronavtičnih simpozijev in kongresov v krajih doma in po svetu: Sevnica (1977),  Lisca (1979 in 1981),  Maribor (1999), Sarajevo, Dubrovnik (1978), Pariz (1982), Budimpešta (1983), Lausanne (1984), Innsbruck (1986), Moskva (1987 in 1999), Gradec (1993), Amsterdam (1999) in Bajkonur (1999 in 2000). Leta 1981 je postal član Britanskega interplanetarnega društva.  Zaslužen je za polet prvega slovenskega predmeta v vesolje (1984). Leta 1989 mu je sovjetska Federacija kozmonavtike kot prvemu Slovencu podelila "Diplomo Jurija A. Gagarina". 

 

Pri snemanju odmevnih dokumentarnih filmov o slovenskem pionirju kozmonavtike (astronavtike) Hermanu Potočniku – Noordungu in o astronavtu slovenskega rodu Ronaldu Segi (Šegi), je bil  svetovalec in pričevalec. Sedmega maja 1998 je pomagal pri prvi videopovezavi med rusko orbitalno znanstveno postajo Mir in Slovenijo in se kot prvi in doslej edini Slovenec s pomočjo videopovezave pogovarjal z vesoljci v vesoljskem plovilu. Leta 1981 in 1987 je kot prvi Slovenec obiskal Zvezdno mesto v katerem živijo in se urijo vesoljci. Leta 1996 je bil izvoljen za predsednika Zveze astronavtičnih in raketnih organizacij Slovenije, leta 1999 je kot prvi Slovenec v vesoljskem nadzornem centru spremljal izstrelitev vesoljske ladje in združitev dveh vesoljskih plovil.

 

Vojko Kogej je prijatelj in znanec vesoljcev in vesoljskih strokovnjakov iz mnogih dežel.

 

Enaintridesetega oktobra lani si je kot edini Slovenec doslej ogledal izstrelitev vesoljske rakete na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu. V transportni vesoljski ladji Sojuz TM-31 je na Mednarodno vesoljsko postajo  (MVP) poletela tričlanska rusko-ameriška posadka vesoljcev, ki se je 21. marca letos v ameriškem vesoljskem raketoplanu vrnila na Zemljo. V prihodnjih učbenikih zgodovine bo 31. oktober 2000 verjetno zapisan kot datum, ko se je začela stalna prisotnost ljudi v vesolju. Začetek tega obdobja je simbolično pospremila naslovnica knjige Vesoljske pasti, ki jo je napisal Vojko Kogej in je bila na krovu ruske vesoljske ladje Sojuz TM-31, Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. V vesolju je bila skupno 141 dni. (Knjiga Vesoljske pasti >>).

 

Nekatera od priznanj, ki jih je prejel Vojko Kogej:

 

Zaslužni član zagrebške Zvezdarne (1969 ali 1970)

Plaketa Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo MZOTK - Ljubljana (1972)

Bronasta plaketa Borisa Kidriča (1980)

Zlata značka inštruktorja (1982)

Plaketa Zveze astronavtičnih in raketnih organizacij Jugoslavije (SAROJ)

Priznanje založbe  Mladinska knjiga in uredništva revije Pionir (1983)

Priznanje MZOTK - Ljubljana (1984)

Srebrna plaketa Borisa Kidriča (1985)

»Diploma Jurija A. Gagarina« (1989)

Priznanje in zlata plaketa za izredne zasluge pri razvoju Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov (1989)

Nagrada občine Ljubljana - Center (1990)

Priznanje in plaketa MZOTK Ljubljana (1992)

Priznanje za sodelovanje na 11. svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev pri Kamniku (1996).

 

 

Stran ureja Vojko Kogej