Fraktal 2003

1 – Roland Barthes: Učna ura/Miroslav Marcelli: Roland Barthes: od zgodovine k sistemu, od sistema k besedilu

Roland Barthes (1915-1980), francoski semiolog, pisatelj, intelektualec je v 70. in 80. letih 20. stoletja pomembno vplival na oblikovanje poststrukturalistične znanstvene paradigme.

Miroslav Marcelli (1947), slovaški filozof, prevajalec in predstojnik oddelka za filozofijo in zgodovino filozofije na FF UK v Bratislavi.

prevod: Barbara Pogačnik (Barthes), Primož Repar (Marcelli)

eseja, 2003, 76 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-30-0

Barthesove Osnove semiologije so bistven prispevek k semiološkim študijam, njegova številna dela so prevedena in citirana po vsem svetu. Učna ura je prepis nastopnega predavanja, ki ga je Roland Barthes imel leta 1977 na Collège de France ob svojem imenovanju za profesorja in ustanovitvi katedre za semiologijo. Priložnost je izkoristil za strokoven in hkrati neizmerno inspirativen povzetek dosežkov svojega vseživljenskega iskanja »živega izvira« znanosti. Izognil se ni niti kritiki tiste moči Diskurza, ki omrtvuje in s katero je bil trajno v sporu. V predavanju je Barthes izčrpno začrtal svoje razumevanje odnosa med jezikom literature in jezikom moči ter tako spomnil na vzporedno eksistenco dveh semiologij, od katerih samo ena – apofatična – spoštuje naravo lastnega predmeta. Poskušal je pojasniti, zakaj je izkušnja znanstvenega rušenja pomembnejša od lastne doktrine.

Drugo besedilo je znanstveni esej profesorja filozofije na Univerzi Komenskega v Bratislavi Miroslava Marcellija in ponuja temeljno orientacijo v razvoju misli Rolanda Barthesa v tridesetih letih njegovega dela v znanosti in literaturi. Avtor se osredotoča na Barthesov postopni premik od strukturalističnih pojmovanj znanosti k intelektualnemu in literarnemu »hedonizmu«..

2 – Aleš Kermauner: Luknja v novcu

Aleš Kermauner (1946–1966), pesnik. Na FF v Ljubljani je študiral filozofijo in bil član skupine OHO. Pisal je družbenokritično in konkretno poezijo ter refleksivne zapise, ustvarjal popartistične izdelke.

spremna beseda: Primož Čučnik

poezija, 2003, 60 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-31-9

Luknja v novcu je temeljni izbor iz njegove edine pesniške zbirke, ki je bila izvorno objavljena brez naslova, samo z imenom avtorja, kmalu po njegovi smrti leta 1966. V slovenski poeziji predstavlja linijo postavantgardnih poetik s konceptualno podlago: gre za poskus integrirati likovni (grafični) in besedni element, razgibati družbene sheme – tudi pod vtisom takratnega uresničevanja individualnih svobod v evropskem in svetovnem merilu. Kermaunerjevo ustvarjanje se nikoli ni uveljavilo v slovenskem literarnem prostoru, a je s svojo suvereno avtorsko potezo zarisalo pomembno alternativo literarnemu razvoju. Značilnosti njegove »programirane« poezije so razbijanje jezikovnih in pomenskih, idejnih in ideoloških struktur, osamosvojitev pesmi kot neodvisnega kulturnega artefakta; močan je protipotrošniški in protikomercialni poudarek.

3 – Mila Haugová: Alfa

Mila Haugová (1942), najvidnejša slovaška pesnica sodobnosti.

prevod: Alenka Šalej

poezija, 2003, 60 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-32-7

Rojena je bila v Budimpešti, odrasla je na Slovaškem. Zaposlena je bila kot pedagoginja in kasneje kot urednica literarne revije Romboid. Prvenec je izdala 1980., doslej je objavila 14 pesniških zbirk (eno v madžarščini). Med drugim je prevajala Sylvio Plath, Ingeborg Bachmann, Else Lasker-Schüler, Reinerja Mario Rilkeja, Paula Celana. Njena poezija je prevedena v mnoge svetovne jezike.

V pričujoči zbirki Alfa nam prek žive in »brezdanje govorice živali« ponuja svet poezije brez prilastkov. Lik Alfe je razvoj semantičnega plana pesmi na ravnini njene strukturne razporeditve. Lirični lik postopoma prerašča v arhetip, njegovo izkustvo je univerzalno.

4 – Marián Milčák: Opus her(m)etikum

Marián Milčák (1960), slovaški pesnik, prevajalec, visokošolski pedagog in literarni znanstvenik.

prevod: Andrej Rozman

eseja, 2003, 76 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-30-0

V zadnjem času je iz poljščine prevajal Zbigniewa Herberta in Czesława Miłosza, ukvarja se tudi z literarno kritiko. S svojo eksistencialno in mistično usmerjeno poezijo velja za enega najpomembnejših pesnikov srednje generacije na Slovaškem. Izdal je šest pesniških zbirk.

V njegovi poeziji je poudarjena skrivnostnost ženske, ki priklicuje strast, priteguje in navdušuje – podobno kot smrt, ki je v nasprotju s priročnimi imitacijami življenja vselej avtentična. V tem je avtor mojster paradoksa, ki pa se ne izteče v ironijo, ampak v bolečino zmodritve: »s krvjo na dlesnih, z izpuščajem na jeziku«. Milčákova poezija je eksistencialno uglašena izpoved človeka in moškega o procesih dozorevanja in pomirjanja. V trenutku, ko jeffersonski slonokoščeni stolp pesniku ni več zanesljivo varstvo, pride do preslikave drugih avtorjev in besedil na mrežnico Milčákove pesmi in njene semantične pomnožitve.

5 – Stanislava Chrobáková Repar: Angelske utopije

Stanislava Chrobáková Repar (1960), slovaška pesnica, pisateljica, prevajalka, kritičarka in literarna znanstvenica. Študirala je filozofijo in estetiko, doktorirala na področju literarnih ved.

prevod: Špela Šramel

eseja, 2003, 76 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-30-0

Bila je odgovorna urednica literarnega mesečnika Romboid in sodelavka Inštituta za slovaško umetnost SAZ. Zdaj sodeluje z revijo in založbo Apokalipsa, prevaja iz slovenščine v slovaščino in vodi mednarodni projekt Revija v reviji. Ukvarja se z interpretacijo sodobne poezije, semiotiko kulture in filozofijo jezika.

Kratka proza predstavlja občečloveške pa tudi izročilno feministične teme v le deloma preoranem srednjeevropskem, postsocialističnem in patriarhalnem okolju. Iz zgodovinsko-kulturnega konteksta izhajata dve osnovni tematski črti zbirke: jezik in ženska izkušnja. Angelske utopije odločno sodijo med knjige za »v banjo«, ne za »na tramvaj«. Jesti jih je treba v malih obrokih in okušati vsak grižljaj.

6 – Barbara Korun: Zapiski iz podmizja

Barbara Korun (1960), pesnica, esejistka in kritičarka.

poetična proza, 2003, 68 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-35-1

Za zbirko Ostrina miline je leta 1999 prejela nagrado za najboljši prvenec. Njene pesmi so objavljene v različnih antologijah in prevedene v več jezikov.

Zapiski iz podmizja so njena prva knjiga poetične proze. Pogled izpod mize se čuječno umakne, da bi dal besedo stvarem, ki v njegovi luči govorijo z drugimi, drugačnimi glasovi. Ti so skriti v tihi razprostrtosti in s svojimi zvočnimi krili zajemajo tudi vrtoglavi prostor stolpnice med nebom in zemljo. Človeško početje se razstre v neslutene širjave, tako neskončne tesnobnosti padca kot silnega vzmaha rasti proti nebu: gor, ki je obenem dol, in ven, ki je tudi noter.

Fraktal 2004

7 – Miroslav Petříček ml.: Znaki vsakdanjosti ali na kratko skoraj o ničemer

Miroslav Petříček ml. (1951), češki filozof. Delal je na meteorološki postaji in zasebno študiral filozofijo pri Janu Patočki. Objavljal je v samoizdatih, sodeloval je tudi na dunajskem inštitutu, trenutno pa je zaposlen na Inštitutu Karlove univerze. Ukvarja se s sodobno filozofijo, s tematiko meje in omejitev, s sočasnimi alternativnimi projekti in je avtor številnih filozofskih prevodov.

prevod: Bojana Maltarić

feljtoni, 2004, 88 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-43-2

Žanr filozofskega feljtona, ki ga je Petříček postavil v središče svojega premišljevanja, po tihem postopku uresničuje antiakademijsko vizijo poenotenja refleksije in življenjske izkušnje vsakega posameznika. Rezultat je še bolj zgovoren, če gre za posameznika, ki je zmožen videti in misliti tudi nevidno, stoječe mimo racionalne kavzalnosti ali ujetosti v čutih, in se zaveda omejitev klasične metafizike – tokrat iz perspektive tako post-strukturalističnega kot fenomenološkega izročila.

8 – Jože Olaj: Agronavti

Jože Olaj (1939), pesnik, pisatelj in prevajalec.

poezija, 2004, 70 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-40-8

V svojih delih se istoveti z domačim okoljem Prekmurja in poskuša življenjske zgodbe tamkajšnjih ljudi izvirno prenesti v svoje pisanje. V »album tišine« avtor polaga svoje besede kot neznosno monštranco, da bi se odzvale kot zvonovi razgaljene (so)vesti ter umolknile v imenu življenja. Pesnika privlači eksistencialni patos, hkrati pa se ga, kot ideološkega orodja, otepa. Brezno, ki se nam odpira skozi avtorjeve zapise, ima kulturno metafizično in mistično globino, to pa še ne pomeni, da ob njem ne doživimo tudi veselja ob letenju oziroma razdiranju pesniških oklepov. Kljubovanje vsemu okamenelemu pa ne vodi niti v literarni kanon niti v dvorano slave.

9 – Petr Hruška: Meseci in druge pesmi

Petr Hruška (1964), eden najvidnejših čeških pesnikov mlajše generacije.

prevod: Anka Polajnar

poezija, 2004, 88 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-44-0

V času, ko pesniki namesto pesmi pišejo razvlečena sporočila, je za Hruško že sam pogled pripoved, vsaka kuhinja drama in ena poteza telesa zrcalo sveta. V pesniškem minimalizmu je natančen in rahločuten. Asketska čistost izraza meji na molk kot enakovredno sestavino jezikovnega dejanja. Pesnik, ki izhaja iz rudarskega mesta, poudarja lokalno in intimno. Zbirka Meseci in izbor iz njegovih drugih dveh zbirk obetajo nenavadno bralsko izkušnjo.

10 – Jan Balabán: Počitnice

Jan Balabán (1961), češki pisatelj in prevajalec iz Ostrave. Preživlja se kot tehnični prevajalec.

prevod: Bojana Maltarić

kratka proza, 2004, 72 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-39-4

Piše romane in zgodbe ter prevaja. Od leta 1995 je izdal pet knjig, pred izdajo pa so njegove kratke zgodbe. Balabán trmasto ignorira domače pisave, všeč so mu ruski in angleško ustvarjajoči prozaisti. Ve, da sodobna kratka zgodba ne prenese niti ene besede odveč.

Ostrava je dolgo pomenila simbol stalinizma, avtor pa je odraščal v krščanski družini. Morda iz tega protislovja izvira njegov smisel za izražanje ozaveščenih trenutkov, v katerih človek nepričakovano začuti, da življenje ni tako brezupno, kot se pogosto kaže. Bolj prizemljeno in neposredno se avtor izraža, večji prostor za njegovimi besedami bralec občuti.

11 – Roman Simić: Kraj, na katerem bova prenočila

Roman Simić (1972), hrvaški pisatelj in urednik literarne revije Quorum in zbirke Živi jezdeci – Antologije evropske kratke zgodbe.

prevod: Ivan Dobnik

kratka proza, 2004, 104 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-42-4

Njegove zgodbe govorijo o samoti in bizarnosti človeka v odmaknjenih pokrajinah onstran središč civilizacijskih dogajanj, v svetu, ki še najbolj spominja na kraj v ameriško-mehiški puščavi. Márquezov svet, minimaliziran na položaje junakovih rok in nog, na smer pogleda in pot potne kaplje na obrazu. Fantastičnost in preprostost življenja, ki je v puščavi izolirana na vsakdanjosti, skrivnosti in hrepenenja. Tam je konec sveta, tu je senčna črta, ki kot da ločuje svet otrok od sveta odraslih. Otroke privlači skrivnost, odrasle prekletstvo. Ženske dišijo zatohlo ali sveže, moški so nebogljeni. Prašna brezčasnost, izgubljena pod nebom, ki ni popolnoma prazno. Prevedel Ivan Dobnik.

12 – Borivoj Radaković: Vse ob pravem času

Borivoj Radaković (1952), hrvaški pisatelj, dramatik in prevajalec iz angleščine. Eden izmed pobudnikov za revolucionarni festival FAK, ki je prerasel v široko literarno gibanje.

prevod: Andrej E. Skubic

kratka proza, 2004, 80 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-45-9

Veliki provokator hrvaške literarne scene raziskuje najbolj potlačene nagone, od tabuizirane spolnosti prek volje do oblasti do brezumnega nasilja. Avtorjeve kratke zgodbe nočejo biti klofuta bralcu ali splošnemu literarnemu okusu: vendar avtor jemlje nasilje in fizično grobost kot vzajemni interaktivni dogodek, ki začne pripoved. Značilno je povezovanje nasilja in grobosti z občevanjem in spolnostjo, prek katerih avtor postavlja vprašanje človeške identitete. Zanjo komaj slutimo, da še obstaja, saj zver v nas noče nehati obstajati. Zgodba tako postane neke vrste socialni dokument kot prispevek z druge strani istega zidu.

13 – Andraž Polič: Arabeske

Andraž Polič (1972), glasbenik, skladatelj, igralec ter pesnik.

poezija, 2004, 72 strani

11,5 x 16 cm, broširano

ISBN 961-6314-30-0

Od leta 1992 je ustvaril glasbo za več gledaliških predstav doma, za tuje filme, leta 2002 pa je ustanovil akustično skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih in glasbi novodobnega šansona. Objavil je pet pesniških zbirk: Hamlet v Karpatih (1995), Miniature (2000), Brlog besed (2003) in Zrcala na razpotju (2004). Njegove pesmi so prevedene v angleščino, španščino, nemščino, češčino in srbski jezik.

Arabeske simbolično odpirajo upanje, ki spi v misli na potovanje. To se ob koncu pesmi v hipnem zgibu tudi uresniči. Eros premen v jeziku je prežet z živim slengom današnjega časa. Vrednost poezije se razkriva v njeni odprtosti proti svetu in njegovi vihravosti, obenem pa kot kontrapunkt vpelje intimni pogled navznoter, da se v pesmi ujameta v dinamično ravnovesje. Svoboda pisanja in branja lahko hrani trenutek, ko se pogajamo za vsebino svojih življenj.