literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 56 strani,
broširano, ISSN 1318 3680
Najodličnejša imena iz sveta literature v tej številki so Andrej Skubic,
Jurij Hudolin, Brane Senegačnik, Bojana Kunst in Primož Repar. Dodana sta
prevoda nenavadno poetičnega in apokaliptičnega romana nizozemskega pesnika in
romanopisca Jana Jacoba Slauerhoffa in proza obetajočega bosanskega pisatelja
Safeta Agića.
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 214 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Prva redna izdaja prinaša bralcem razdelitve na nove sekcije: Pesniške
zarje so namenjene predvsem mladim in obetavnim pesnikom, ki se še niso
uveljavili, medtem ko Proza in Poezija prinašata dela že znanih
literarnih ustvarjalcev. Tako je v Prozi predstavljeno delo Flanna
O'Briena Tretji policaj, ki so ga kritiki zaradi značilnega
groteskno-pravljičnega ozračja velikokrat primerjali z Alico v čudežni deželi
Lewisa Carrolla. Naslednja ustvarjalka, Tatjana Soldo, pa je pesnica, ki je
prekmalu preminila in se v reviji predstavlja s prvič objavljenimi, izredno
tankočutnimi pesmimi.
Revija začenja tudi predstavitve vodilnih teoretikov na področju filma, in
sicer z Luisom Bunuelom. Na področju filozofije Miklavž Ocepek jasno razloži
razliko med Heideggerjem, ki izpostavi vprašanje resnice biti (ki se nadaljuje
v njegovem bistvu), in Levinasom, ki izpostavi zahtevo po prenehanju »conatus
essendi«. Dodana je tudi razprava Arturja Šterna o fenomenu altruizma, prvič se
pojavi rubrika Strip. V reviji je še trinajst literarnokritiških
prispevkov.
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 310 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Rubrika Poezija predstavi nekatere slovenske avtorje, prevode pesmi kultnega
ameriškega avtorja Charlesa Bukowskega in manj znana krajša dela Octavia Paza.
Glavna tema je posvečena velikemu danskemu filozofu Soerenu Kierkegaardu. Gre
za prvo tako obširno in večplastno predstavitev tega misleca v slovenskem
prostoru. Vanjo so uvrščeni tudi trije njegovi teksti, med njimi Diapsalmato
(raven aporizma) in natančna študija terminov »tesnoba« ter »upor proti smrtni
postelji« – proti Cerkvi in družbi.
V revijo sta vključena prispevka o Alesterju Crowleyju, očetu sodobne
magije, in Emmanuelu Levinasu, velikem sodobnem judovskem filozofu in etičnem
fundamentalistu. Poleg Intervjuja, v katerem se predstavi učitelj
gledališke igre Vladimir D. Tarasenko, so v reviji rubrike Eksegeza, Freske,
redni literarnokritiški prispevki in prvič tudi rubrika Likovna umetnost in
fotografija. Predstavljena so dela desetih slikarjev – študentov Akademije
za likovno umetnost in dveh drugih avtorjev. V skladu s tem so umetniško
oblikovane tudi platnice.
Apokalipsa 1995 / 6-7
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 220 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Apokalipsa 1996 / 8-9
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 218 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Apokalipsa 1996 / 10-11
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 168 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Apokalipsa 1996 / 12-13
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 352 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V središču literarne rubrike te številke je tanka, redka in ne
preveč znana pesniška oblika, ki izhaja iz Japonske. V intervjuju se predstavi
Andrej Grabnar, pisec knjige o človeku, ki jo je preprosto naslovil Človek. V
petnajstih člankih se obravnava vodilno temo občutenja apokalipse. Njihovi
avtorji so kultni filozofi ter slovenski pisci, ki v svojih esejih prinašajo
sveže ideje. Tako lahko srečamo Keirkegaardov esej O bistvu tesnobe,
Nietzschejeve meditacije Jaz in moja sestra. Paula Virilio v Hitrosti
in informaciji: Alarm v kiberprostoru svari pred zasvojenostjo in
dezorientiranostjo v svetu virtualnih čelad in informacijskih avtocest. O
fenomenu apokalipse razpravljata dva avtorja: Stanko Majcen v svoji
ekspresionistični igri in Goran Schmidt, ki predvsem piše o samem Majcnu kot
ustvarjalcu, o ozadju igre in okoliščinah uprizoritve. Tekst Primoža Vresnika
je vrsta študije o teoretičnih in praktičnih pogledih na dramaturgijo. Janez
Peršič predstavi apokaliptične pisce od pozne antike do 12. stoletja. Janez
Strehovec piše o umetniškem projektu Agrippa, ki sta ga izpeljala kultni
ameriški kiberpunk umetnik William Gibson in Dennis Ashebaugh – v zgodnjih
devetdesetih sta sestavila t. i. izginjajočo knjigo z uporabo grafike,
fotografskih komponent in teksta: ko je tekst enkrat prebran oziroma se pojavi
na zaslonu, ga uniči računalniški virus. Strehovec primerja ta projekta z
Apokalipso po apostolu Janezu, kjer proces izginjanja ne vpliva na popolno
uničenje, ampak je zgolj prehodno obdobje. Druge tekste v tej številki
zaokrožajo kratke misli in odlomki znanih piscev in filozofov.
Apokalipsa 1997 / 14-15
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 342 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V tej številki se poleg proze in poezije predstavita didaktična enodejanka
Romunskega dramatika Teodorja Maziluja in novela enega najpomembnejših
romunskih piscev romantike, Mihaila Eminescuja. Sledi avtobiografsko pismo iz
zapuščine Zlate Vokač in intervju s slovenskim skladateljem Lojzetom Lebičem.
Filozofski eseji se ukvarjajo z vprašanjem mita: na primer del besedila Ernesta
Blocha Tudi Prometej je samo mit; Mihaela Sterian vidi mit kot vir
raziskovanj notranjih človeških značilnosti; Iztok Osojnik se v natančnem
razmišljanju ubada z delfskim orakljem in njegovim večpomenskim sporočilom v
Sofoklejevem Kralju Ojdipu. Te razprave so dopolnjene s krajšim delom o
templjih Miodraga Pavlovića in študijama, ki proučujeta dionizično plat:
Valentina Hribar Sorčan naredi analizo Nietzschejevega Rojstva tragedije,
Janez Strehovec pa poskuša dvojnost apolinično – dionizično prek sodobnih
družbenih fenomenov umestiti v tehno in raversko kulturo. Filozofsko rubriko
zaključuje prevod Heideggerjevega dialoga, ki je pravzaprav razprava o zlem in
grešnem, o Nietzscheju, o čakanju in slutenju. O bistvu človeka. O smrti in o
nacionalnem.
Apokalipsa 1997 / 16-17
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 312 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Tudi ta številka je posvečena predvsem filozofskim razpravam. Natisnjen je
Schopenhaurejev predgovor k njegovemu prvemu filozofskemu tiskanemu delu, ki
govori o jedru moralnosti, slovenska filozofinja Cvetka Tòth pa
predstavi njegovo veliko delo Svet kot volja moči in percepcije. V
navezavi s Kierkegaardovim Dnevnikom zapeljivca Primož Repar odpira
razpravo o problematiki drugosti in zapeljevanju, čemur sledi Levinasova
refleksija o Kierkegaardu ter bivajočem in etiki. Bernasconi poda
interpretacijo Derridajevega eseja Nasilje in metafizika, ki je znan kot
najmočnejša ekspresija filozofove ideje o bližajočem se koncu filozofije, kar
vpelje novo rubriko Topografija filozofije – ki je posvečena Derridaju:
ta je pozneje predstavljen tudi z intervjujem, dvema esejema in okroglo mizo. V
rubriki Refleksija podob je govor o filmskem in gledališkem režiserju
Ingmarju Bergmanu, ki ga bralec lahko spozna prek intervjuja in refleksije
njegovega dela. Filmske tematike se dotakne esej O obsesiji, ki govori o
filmu poljskega režiserja Andrzeja Zulawskega. Filozofskemu in filmskemu se
pridružuje literarno-kritiški sklop.
Apokalipsa 1997 / 18-19
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 286 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Številka je v celoti posvečena pisatelju in esejistu Marjanu Rožancu, po
katerem se imenuje tudi slovenska literarna nagrada za najboljše esejistično
delo. Pomemben del revije obsegajo njegove pesmi, kratke zgodbe, dva dramska
fragmenta, esej in prevod. Prvič so objavljena nekatera njegova, predvsem
zgodnejša, dela, ki so bila za to priložnost posebej skrbno izbrana iz njegove
zapuščine v lasti ljubljanskih mestnih arhivov. Nekaj proznih del ni dokončal,
medtem ko pesmi, ki so izredno pomembne za razumevanje in interpretacijo
njegovega dela, za življenja sploh ni objavil.
Apokalipsa 1998 / 20-21
literarno humanistična periodika, marec-april
14,6 x 20,6 cm, 352 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Med ostalimi prispevki s področja literature je v tej številki objavljena
odlična drama Gorana Gluvića, medtem ko je krajši, teoretični del namenjen
Derridajevi ideji gledališča in krutosti. Objavljen je tudi prevod njegovega
eseja Žrtvovanje. Revija je objavila dva razpisa: za najboljši haiku in
najboljši esej o temi Topos subjekta. Tako je ta izvod skoraj v celoti
namenjen skoraj na dvestotih straneh predstavljenim haiku pesnikom z Zahoda,
Vzhoda in iz Slovenije. Številka je prava haiku hrestomatija. V uvodniku Primož
Repar označi haiku kot pomemben del revije in slovenskega kulturnega okolja.
Apokalipsa 1998 / 22-23
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 192 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V uvodniku Jurij Hudolin piše o novejših piscih tako imenovane mlajše
generacije, o njihovem vsakdanjiku in povezavah med njimi; govori o
podcenjenosti odprtosti in sprejemanju različnosti poetik, kar ustvarja možnost
za prost pretok idej in neprisiljenost refleksij. Med drugim so v literarnih
rubrikah objavljeni prevodi pesmi španskega pesnika Jaima Gil de Biedena, enega
izmed najpomembnejših članov generacije, rojene v poznih dvajsetih in
tridesetih letih prejšnjega stoletja. V tej številki se nadaljuje tematski
sklop poezije tanka,v katerem se posebej predstavlja dvajsetletna
pesnica Shinobu Oka, dobitnica mnogih pomembnih japonskih nagrad. Poezija tanka
tokrat ne nadomešča v celoti haikujev, saj jih je Miro Bregar napisal v obliki
fotografske zgodbe z Mitjem Šutarjem. Fotografska zgodba je logično
nadaljevanje premišljevanj o zlu, saj opisuje brezdomce, pijance in zlorabljane
otroke. V filozofskih esejih je obravnavana tema zla in pekla iz perspektive Alberta
Camusa in Berdjajeva, sledi metafizično delo L. Kolakowskega.
Apokalipsa 1998 / 24-25
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 286 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Tokratna številka izpostavlja dve pomembnejši rubriki: izbor haikujev na
natečaju za prvi slovenski haiku in Hipertekstualno literaturo in literarne
spletne strani oziroma simulacijo hiperrelanosti – rubriko je pripravil
Janez Strehovec. V slednji je mogoče prebrati intervju z Michaelom Joyceom,
začetnikom hipertekstualne literature; govor je o kiber estetiki, o
decentralizaciji knjige kot posledici naraščajoče tehno literature, o tehno
fantastiki na internetu; na koncu je objavljena študija o razliki med
hipertekstualnim in postkolonialnim. V filozofski rubriki so mladi filozofi
objavili prispevke v obliki esejev na temo estetike, kulture in umetnosti,
medtem ko v rubriki Avtoriteta in zavest Iztok Osojnik bralca vplete v
polemičen dialog o incestu s psihoanalizo. Poezijo objavljajo Ivan Dobnik, Aldo
Žerjal, Ciril Bergles in Borut Kardelj, prozo pa Dušan Čater.
Apokalipsa 1999 / 26-27-28
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 442 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Trojna številka je nekakšna kratka antologija sodobne srbske literature, v
kateri se predstavlja 23 piscev, rojenih po letu 1960. S tem revija ponuja novo
literarno rubriko, ki bo pokrivala sodobne nacionalne literarne vsebine. Že
znanim rubrikam - Poeziji, Prozi, Haikuji, Kritikam in Likovni umetnosti - se
pridružujejo refleksije o Kierkegaardu in eseji Vilema Flusserja. Tako je v
filozofski rubriki zbranih pet esejev tujih avtorjev o »velikem Dancu, očetu
eksistencializma«, ki se zelo razlikujejo med seboj – segajo od vprašanj
subjektivne interpretacije do poglobljenih literarnih študij. Rubrika je
prva taka predstavitev Kierkegaarda v Sloveniji. Vključuje tudi zapis okrogle
mize z leta 1964 ob filozofovi 150-letnici rojstva. Članek Janeza Strehovca
uvaja v tri eseje češkega misleca Flusserja, tako imenovanega teoretika
tehničnih podob, ki je bil dejaven v poznih sedemdesetih. V svojih
literarno-znanstvenih besedilih Flusser razpravlja o realnosti tehnologije,
medija, digitalnosti in formiranju njegovih avdio-vizualnih kod. Podobno se
naslednja rubrika Biopoetike ukvarja s sodobnimi izraznimi sredstvi in
problemi sodobne tehnologije; vključuje pet besedil, ki premeščajo oviro med
literaturo in znanostjo: npr. pomembnost literarnih in likovnih motivov v psihologiji
evolucije.
Apokalipsa 1999 / 29-30
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 344 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Najpomembnejše delo, ki ga je treba omeniti, je dramatizacija romana Irvina
Welsha Trainspotting, ki jo je prevedel Andrej E. Skubic. Naslednja sta
najobetavnejša sodobna ameriška pesnica Adrianne Rich in najizvirnejši umetnik
20. stoletja, francoski pesnik in slikar Henri Michaux. Glavnino rubrike Proza
sestavljajo pred kratkim izdana romunska prozna dela, kjer gre v glavnem za
opazno mešanje ironije in parodije z elementi absurda. Kratko predstavitev
novejše romunske proze je napisal Aleš Mustar. Avantpop vključuje
provokativne tekste o fenomenu umetnosti 20. stoletja – rubrika je poskus
združiti avantgardo in popkulturo. Preberemo lahko manifeste in nekaj
reprezentativnih proznih del.
Apokalipsa 1999 / 31-32
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 432 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Revija želi opozoriti na slabo stanje v umetnosti in kulturi z objavo
peticije, ki so jo podpisali priznani slovenski umetniki. Rubrika Izraelska
poezija, ki jo je uredil Amir Or, pokriva sodobno poezijo v tej državi. Or
je v uvodniku napisal krajši prispevek o hebrejski poeziji ob koncu tisočletja.
Znani so tudi rezultati drugega slovenskega natečaja za haiku, ki postaja vse
bolj mednaroden. Objavljen je izbor prispelih haikujev, esej Alana Kerverna o
sodobnem hiakuju in predstavitev sodobnih romunskih haikujev. Vzporednica
sklopu so stripi, za katere Boris Bačić pravi, da so s svojo preprostostjo in
neposrednostjo podobni haikujem. V posebni rubriki Unamuno se
predstavlja perujski romanopisec Miguel de Unamuno, ki pripada generaciji,
rojeni v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V razpravi Ciril Bergles govori
o pisateljevi poeziji in poetiki, sledijo izvleček iz romana Abel Sanchez
in dva eseja. Vizija in družba je sestavljena iz več prispevkov na temo
Edvarda Kocbeka in njegove vizije: tako se Janko Rožič sprašuje o pomanjkanju
njenega razumevanja glede na to, da je vsak človek največja skrivnost in
utelešenje univerzalnega razumevanja. Prispevek Primoža Reparja je podrobna
zgodovinska in filozofska študija križarstva – gibanja za duhovno prenovo med
svetovnima vojnama. Hermetični pogled Paula Ricouerja pa predstavlja
personalistično filozofijo treh vodilnih mislecev med vojnama: Romana
Guardinija, Nikolaja Berdjajeva in Emmanuela Munierja.
Apokalipsa 1999 / 33
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 140 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Revija je v celoti posvečena razmišljanjem o apokalipsi, ki zaznamuje tudi
strip Matjaža Bertonclja in risbe Dašenke Frece. Deset esejev slovenskih in tujih
avtorjev, ki so sicer tematsko različni, je na splošno posvečenih problemu
apokalipse kot fenomenu. Posebno pozornost zasluži prevod dveh poglavij zadnje
knjige Noama Chomskega Novi vojaški humanizem – izkušnja Kosova. Dobro
znani kritik ameriške politike razpravlja o problemu vojaškega posredovanja in
agresivnem načinu, s katerim se širi zahodnjaški vzorec demokracije. Objavljena
sta tudi začetek knjige Umberta Eca Apocalypse Postponed in Derridajev
esej o tako imenovanem apokaliptičnem tonu filozofije. Janez Strehovec
predstavlja komentar k svojim pesmim – to je rekonstrukcija oziroma sled
njihove identitete, saj Strehovec ne piše pesmi za bralce; v bistvu so subjekt
psihične dekonstrukcije. Temo skleneta krajši prispevek Dušana Šarotarja s
kombiniranjem poezije in proze ter osebna in politična meditacija Roberta
Perišiča.
Apokalipsa 2000 / 34-35-36
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 416 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Poleg rednih rubrik ta številka prinaša predstavitev avstralskega pisca
grškega izvora Fotinija Epanomitisa, raznolik izbor del Rafaela Alberta,
zadnjega predstavnika legendarne španske generacije »27«, in izbor pesmi mlajše
makedonske pesnice Lidije Dimkovske. Čeprav si sodobna hrvaška poezija, kot del
literarnega ustvarjanja naše sosede, zasluži vso pozornost, taka antologije v
Sloveniji ni. To je tudi razlog, da se v reviji predstavlja enaindvajset
hrvaških pesnikov, ki pripadajo mlajši generaciji sodobnih ustvarjalcev. V
rubriki Topos subjekta Miklavž Ocepek piše o rezultatih natečaja
filozofskih esejev na istoimensko temo, sledi izbor šestih prispelih del.
Naslednja rubrika je posvečena ruskemu mislecu Pavlu Florenskemu, ki velja za
enega najbolj obskurnih in skrivnostnih ruskih filozofov 20. stoletja. Po drugi
strani pa je ravno Florenski ključ za razumevanje filozofskega pogleda
duhovnega preporoda. Poleg uvodnika in biografije sta v tem sklopu objavljena
dva njegova eseja in refleksija Antona Jurce o prostorsko-časovnem kontinuumu v
umetnosti po delih Florenskega. Sledijo literarnokritiški prispevki in strip
Andreja Štularja.
Apokalipsa 2000 / 37-38
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 266 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Uvodnik Mitja Čandra je refleksija o sodobnem slovenskem periodičnem tisku.
V redni rubriki se z dvema pesmima pojavi novo ime slovenske poezije, Andrej
Hočevar; Ivan Dobnik in Andrej Šprah predstavita znanega ameriškega pisatelja
in scenarista Paula Austerja (film The Smoke). Objavljena je Austerjeva
proza – pravzaprav odlomek iz njegovega romana V deželi zadnjih reči.
Lidija Dimkovska je pripravila izbor šestnajstih makedonskih pesnikov mlajše
generacije, Aleš Čar pa je objavil intervju s Petrom Semoličem, čigar pesmi so
v zadnjem desetletju postale pomemben del slovenske poezije. Janez Strehovec v
eseju piše o nemškem teoretiku Borisu Groysu; sledi pet esejev iz Groysovih
knjig The Logic of Collection in Of the New. Objavljena sta dva
teksta Karla Jaspersa Duhovna situacija časa in O pogojih in
možnostih novega humanizma. Nova rubrika Premišljevanje vpeljuje
osebna razmišljanja o določeni knjigi ali avtorju; za začetek je objavljen esej
Miklavža Ocepka.
Apokalipsa 2000 / 39-40-41
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 350 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Zajeten del revije, rubrika Prostitucija in pornografija, je
kombinacija teorije in literature. Možnost, da bo vznemirila slovensko
bralstvo, je majhna, kljub temu, da prinaša raznolike prispevke, osebne in
skoraj filozofske; predstavljena so različna stališča glede omenjene teme. To
temo v reviji dopolnjujejo stripi. Friedrich Nietzsche, verjetno med
najpogosteje citiranimi avtorji 20. stoletja, je predstavljen z odlomkom iz
knjige Jaz in moja sestra. Filozofski spis Karla Jaspersa obravnava
politični vidik Nietzschejeve filozofije. Temo sklene intervju s slovenskim
filozofom in Nietzschejevem raziskovalcem Ivanom Urbančičem. Mlada poljska
poezija se s šestnajstimi avtorji prvič celovito predstavlja v Sloveniji.
Sledi še kratek intervju s pomembnim izraelskim pesnikom Jehudo Amihajem in
esej Ivana Dobnika o njegovi poeziji. Na koncu so predstavljeni zmagovalci
tretjega slovenskega haiku natečaja.
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Revija praznuje sedem let obstoja,
o smernicah za naprej razmišlja glavni urednik Primož Repar v uvodniku. Glavna
tematika je tokrat haiku: objavljeni so nagrajeni in izbrani haikuji 3.
slovenskega natečaja za najboljši haiku avtorjev iz različnih držav. Preberemo
lahko pogovor za okroglo mizo, kjer o haiku poeziji spregovorijo ugledni
poznavalci iz osmih držav. Sledi tekst Ban'je Nacuišija o značilnostih
sodobnega japonskega haikuja. S Primožem Reparjem se je o vrednosti in pomenu
modernega haikuja pogovarjala Stanislava Chrobáková, odgovorna urednica
slovaškega Romboida, kjer je bil intervju – skupaj s predstavitvijo revije
Apokalipsa – tudi objavljen. Kot reakcijo na njena vprašanja je Dimitar
Anakiev, soustanovitelj Svetovnega haiku združenja, napisal tekst Proti
površnemu mišljenju o haikuju. Nadalje je predstavljeno haiku pesnenje v
Črni gori. Precejšen del revije zavzema drugi del Haiku stripa, ki je
izšel tudi kot ločen zvezek. Pesmi objavljata Josip Osti in Lucija Stupica,
zgodbo Aleš Čar.
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680
Kot najbolj obširno tematiko revije
so v rubriki Vizija in družba (namenjeni refleksiji današnje dobe in
kritični distanci do preteklosti) predstavili svoje eseje o delovanju in
pisanju Edvarda Kocbeka in Franca Jeze številni avtorji, ponatisnjen je tudi
legendarni Pahorjev intervju z Edvardom Kocbekom. Edvard Kocbek, slovenski pesnik in pisatelj, je
bil politični kristjan in partizan obenem. V polemiki so prispevali svoja
stališča in poglede na Kocbekova dela Primož Repar, Boris Pahor, Tone Brulc,
Viktor Blažič, Janko Rožič, Spomenka Hribar, Iztok Osojnik, Andrej Rozman,
Gorazd Kocjančič, Vinko Ošlak, Dimitar Anakiev, Miklavž Ocepek, Cvetka Tóth in
Peter Kovačič Peršin.
14 avtorjev je v rubriki Mlada
bosanska poezija predstavljenih v izboru Faruka Šehića. O poeziji
predkolumbijske Amerike – to je poeziji Aztekov in Majev – piše Ciril Bergles,
s pesmimi pa se predstavlja pesnik stare Mehike Nezahualcoyótl. V reviji so
objavljeni tudi odlomki iz Seminarjev iz Zollikona Martina Heideggerja.
Ruska kulturnopolitična situacija je problematizirana v treh razpravah v
rubriki Politika. Marjan Tomšič objavlja tragedijo v dveh dejanjih, Maja
Novak zgodbo, pesmi pa sta prispevala Peter Semolič in Gregor Podlogar. Maja
Novak v uvodniku piše o sprevrženosti Svetovnega dneva knjige v Sloveniji,
nezavidljivem statusu leposlovja in slabi selekciji pri tiskanju novih knjig.
literarno humanistična periodika,
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680
Trojna številka ponuja
obširen sklop z naslovom Mlada slovaška literatura. 12 mladih pesnikov
in pesnic je izbral Jaroslav Šrank in dodal izčrpen spremni esej. O slovaški
prozi po letu 1989 je pisala Ute Raßloff, sledijo teksti štirih mlajših
prozaistov. Med obema blokoma se s svojimi deli in spremnim tekstom
predstavljajo 4 slovaški fotografi. V ribriki In memoriam je skozi
zapise in spomine mnogih avtorjev (Anice Uranjek, Vlaste Pachneiner-Klander,
Janka Rožiča, Marise Monti, Marinke in Janka Svetine, Rudija Zamana, Zorana
Jelenca, Petra Vencelja, Janeza Juhanta) obravnavan pred desetimi leti med
okupacijo ubiti Janez Svetina, duhovni iskalec, psiholog in prevajalec
filozofskih spisov. Objavljena je tudi njegova pesem, dva poglavji iz njegove
knjige Slovenci in prihodnost ter pismo iz Indije.
Intervju s pisateljem
Dušanom Mercem je vodila Valentina Fras. V rubriki Sveto in malikovanje dva
velika filozofa sodobnosti, Luc Marion in Emmanuel Levinas, vsak na svojem
področju osvetlita problem idolotrije. Sveto v današnji družbi dobiva povsem
nove dimenzije, pravi Miklavž Ocepek. Objavljen je še drugi del Heideggerovih Seminarjev
iz Zollikona. V uvodniku Janko Rožič postavlja teroristični napad na WTC v
širši družbeni in duhovni kontekst. Prevajalec Tone Škrjanec predstavlja pesmi
ameriškega bitnika Garyja Snyderja. Poezijo objavljajo Iztok Osojnik, Ivan
Dobnik, Novica Novaković in Primož Čučnik, prozo Klemen Pisk, haikuje Jože
Hribernik, Jana Jelen, Poljanka Gros in Ivan Volarič Feo.
literarno humanistična periodika, januar-februar
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Prevladujoči del revije zasedata rubriki Jugoblok in O Balkanu. V prvi so objavljene pesmi, zgodbe, odlomki, esej iz držav bivše Jugoslavije, ki so jih na pobudo uredništva Apokalipse poslali tamkajšnji pisci. Dela pred tem še niso bila objavljena, torej gre za sočasno literarno produkcijo. O Balkanu – stanju stvari in koreninah razkola – prav tako piše 11 intelektualcev iz Slovenije, Nizozemske in držav bivše Jugoslavije. Stripe so risali razni avtorji »iz balkanskih vogalov«.
Predstavljen je 4. slovenski natečaj za najboljši haiku, na katerem so prišli – tokrat prvič – vsi zmagovalni haikuji iz Slovenije. Že tradicionalno so objavljeni tudi pohvaljeni haikuji in izbor komisije. Uvodnik Primoža Reparja nosi naslov Daljave in bližine, polifonija govorice. Pesmi objavljajo Aleš Šteger, Vida Mokrin-Pauer in Dimitar Anakiev, prozo Dušan Čater in Andrej Skubic.
literarno humanistična periodika, marec-april
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Tokratna številka je v celoti prevedena v angleščino, v uvodniku pa društvo in revijo Apokalipsa predstavi Iztok Osojnik. Ves tematski sklop o Balkanu iz prejšnjih dveh številk je tu preveden v angleščino in ponovno objavljen. Norveški fotograf Jens Olof Lasthein dodaja svoje fotografije iz držav bivše Jugoslavije, kjer je divjala vojna. Vključene so v njegovo knjigo Moments in Between. Pesmi objavljajo Primož Repar, Peter Semolič, Ivan Črnič in Jurij Hudolin, angleškemu bralcu se predstavijo slovenske pisateljice skozi pisavo Maje Novak, Maje B. Jančič, Lucije Zelič Stepančič in Bojane Kunst. Revijo zaokrožuje kritika, omeniti pa velja tudi haikuje Gorana Ignjatije Jankovića in Radeta Krstića.
literarno humanistična periodika, maj-junij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V rubriki Estetika je Lev Kreft izbral reprezentativna predavanja s Prvega sredozemskega kongresa estetike, ki se je odvijal v Atenah, konec leta 2000. Estetika je filozofska disciplina zahodne civilizacije, ki se je s kolonizacijo razširila po vsem svetu. Prispevek Guiliana Compagna, Uvod v estetiko demokracije, nakazuje protislovnost demokratičnega sistema reprezentacije: v Sredozemlju je najbolj očitno, da ni vse res, kar se jasno razkazuje čutom. Srbski in turški avtorji pa govorijo o stiku in konfliktu med tradicijo in modernostjo, med globalnostjo in lokalnostjo, med avtentičnostjo in surogatnostjo, med resnico in videzom.
Objavljene so tri novele Géze
Csátha (1887-1919), rojenega v Subotici, genija, nevropsihiatra, morfinista,
morilca, samomorilca, nadarjenega za pisanje, glasbo in slikanje. S pisateljam
ter poznavalcem filma in glasbe Andrejem Šprahom se je o njegovem prvencu,
romanu z naslovom Soraya, pogovarjal Ivan Dobnik. O Balkanu je še
naprej razmišljal Iztok Osojnik, v Premišljevanjih pa o romanu To
nebo, baskovskega pisatelja Bernarda Axtrage, piše Vid Sagadin. Natisnjene
so fotografije Borisa Baćića z naslovom Kamenje. V rubriki Haiku trije
strokovnjaki pišejo o estetiki haikuja, zbrana je antologija 50-ih slovenskih
haikujev v avtorskem izboru Dimitra Anakieva, pospremljena z uvodno besedo
japonskega akademika Ban'je Nacuišija, svoje pesmi pa prispevajo še trije mladi
avtorji. V Poeziji tokrat objavljajo Stanka Hrastelj, Jure Novak in
David Šuselj, v Prozi Andrej Lutman in Gorazd Trušnovec.
literarno humanistična periodika, julij-avgust-september
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Številki daje pečat sodobna arabska
poezija, ki sta jo izbrala in prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady. Dodan
je tekst Iz manifesta (O modernizmu v arabski literaturi) arabskega
pesnika, filozofa in literarnega teoretika Alija Ahmeda Saida (psevdonim
Adonis). Sledi izbor 15 arabskih pesnikov in pesnic. V rubriki O Sloveniji
o naciji, nacionalnem interesu, državi, državni oblasti in slovenstvu piše Ivan
Urbančič, s svojimi razmišljanji pa mu sledita še Jože Pirjevec in France
Arhar. O Nietzschejevi (post)moderni estetiki ustvarjalnosti piše
Valentina Hribar, o Teoloških predpostavkah Kantovega sistema pa Rok
Svetlič. Iztok Osojnik v rubriki Avtoriteta in zavest objavlja tekst Incestni
prehod. Sledi del poglavja iz knjige francoskega hermenevtika Paula
Ricoeurja, Čas in pripoved, ki izhaja v zbirki Aut. Avtorji stripov so
Andrej Štular, Matjaž Bertoncelj in Ciril Horjak, objavljeni so haikuji 6-ih
avtorjev, pesmi so prispevali Tone Škrjanec, Marko Samec in Tomislav Vrečar,
prozo Vlado Žabot in Dušan Čater. Z dramo København se
predstavlja izjemno zanimiv in plodovit angleški pisatelj in dramatik Michael
Frayn.
literarno humanistična periodika, oktober-november-december
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V okviru projekta Revija v reviji, v katerem sodelujejo revije iz držav srednje Evrope, se v slovenščini predstavlja slovaška revija Romboid. Edini slovaški literarni mesečnik ima štiridesetletno tradicijo in velik literarni ugled. Izdaja ga Združenje pisateljskih društev Slovaške.
V antologijskem izboru poezijo objavljajo Marián Milčák, Stanislava Chrobáková Repar, Marián Hatala, Braňo Hochel, Jana Plulíková, Daniel Hevier, Jana Pácalová, Nóra Ružičková, Juraj Briškár, prozo Katarína Komjátiová, Dezider Kamhal, Jana Beňová, Dušan Dušek in Gabriela Rýdza, dramatiko pa Rudolf Sloboda, Viliam Klimáček ter Zuzana Uličianska.
Literarni raziskovalec Juraj
Malíček piše o stripu. Pobliže
je predstavljen moderni slovaški pesnik z eksistencialnim nabojem Ján Ondruš.
Sledi literarni prispevek pisatelja Balle ter pogovor z njim.
Šest avtorjev je prispevalo tekste v rubriko Filozofija, pisali so o
kulturi, o Emmanuelu Levinasu, o vzporednicah Kierkegaard – Bergman –
Pilinszky, o ogroženosti literarure s strani literarne znanosti, o Rolandu
Barthesu in o vplivu mest na kulturo podeželja. Pisatelj in
pesnik Daniel Pastirčák objavlja razmišljanja o vzrokih umetnosti in svojih
pesmi, dodan je pogovor z njim. Sledijo štiri zgodbe Vladimírja Havrille
in predstavitev njegove proze; Mili Haugovi je namenjen manjši blok, znotraj njega odlomek iz monografije o njeni poeziji,
ki jo je napisala Stanislava Chrobáková Repar. V Aspektih
feminizma je objavljen pogovor z urednico in pisateljico Juráňovo ter
razmišljanja (eseji, leposlovje) štirih drugih avtoric. Sledijo pesmi in pogovor s pesniki Ivanom Laučíkom, Karolom Chmelom
in Erikom Grochom. V Esejih in glosah so
objavljeni štirje eseji. O zgodovini in prihodnosti Slovaške govori
odlomek iz spominov (Kovačevičová), pogovor z zgodovinarjem Liptákom in dve
premišljevanji o knjigi Hitra zgodovina prihodnosti Slovaške. Sledijo Eksperimentalni teksti in Kritika.
literarno humanistična periodika, januar-februar-marec
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Revija je posvečena deseti obletnici delovanja Društva Apokalipsa, na kar je vezano tudi premišljevanje o času, evolucijskih teorijah in postajanju, ki je zajeto v glavnem delu revije (prispevki in prevodi v rubriki Metabiologija Stephena Jay Goulda: Kaj se obremenjeni duh lahko nauči od brezmadežnega goloba, Matjaž Potrč: Ekologija brez organizmov, Matjaž Gams: Umetna inteligenca in princip človeške pameti, J. Anderson Thomson ml.: Darwin obvladuje plenice, Thomas Gale Moore: Placebi, vera in morala ali Čemu religija, Robert Trivers: Prvine znanstvene teorije samozavajanja in Artur Štern: Avtomoralizacija poeta) Na koncu revije je objavljen tudi prispevek z literarnega večera, ki je ob desetletnici potekal v Menzi pri koritu na Metelkovi. Vodilni temi Metabiologije so dodani eseji Hajrudina Hromadžića: Od Malevičevega kvadrata do računalniškega zaslona, Iztoka Osojnika: Dosje Panika, Hannah Arendt: Resnica in laž v politiki ter literarno kritični prispevki. Amalija Maček Mergole je pisala o sodobnem nemškem pisatelju Gertu Heidenreichu in njegovem romanu Belial ali tišina. Sledi odlomek z začetka omenjenega romana, ki naj bi po avtorjevih besedah bil sodobna verzija drugega dela Goethejevega Fausta. V intervjuju je predstavljena temnopolta angleška pesnica Malika Booker in njeno razmišljanje o sodobnem odražanju rasizma. V literarnem delu revije omenimo še že tradicionalno obrazložitev in izbor nagrajenih haikujev petega slovenskega natečaja za najboljši haiku, ki mu sledi tudi objava haiku-stripa.
literarno humanistična periodika, april
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Številka je v celoti izšla
v angleščini. V njej je izbor doslej še neprevedenih pesmi Srečka Kosovela,
Marija Mitrović pa je predstavila element fantastičnega v njegovi poeziji. V
angleškem prevodu beremo pesmi Iztoka Osojnika, Aleša Štegra, Stanislave
Chrobákove Repar, prozo Andreja E. Skubica, objavljena pa so tudi
premišljevanja o haikuju. Sledita eseja Umberta Eca o kitajskem stripu in
stripu Charlieja Browna, ter prispevek Huimin Jina o krizi kitajske ideologije,
ki je bil tega leta prvič predstavljen na jesenskem kolokviju Slovenskega
društva za estetiko z vodilno temo Hegemonija v umetnosti. Objavljen je tudi
strip makedonskega avtorja Zlatka Krstevskega, ki je izšel tudi kot posebni
zvezek.
literarno humanistična periodika, maj-junij-julij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Revija vpelje tematsko zasnovo razmišljanj o filmu, o konfliktu med besednimi in vizualnimi umetnostmi oziroma o marginalizaciji in odsotnosti filma iz središča diskurzivne kulture, kot v uvodniku piše Dmitar Anakiev. Predstavljenih je deset prispevkov s področja umetnosti gibljivih slik: Dimitar Anakiev razmišljanje napelje na konkretni čas, in vodi pogovor z režiserjem Janom Cvitkovičem, Janez Lapajne v prispevku Apokalipsa zdaj piše o narativnosti filma, Mitja Okorn pa o tem, kako so posneli »Tu pa tam«. Preberemo lahko še o sodobnem poljskem dokumentarnem filmu, pa esej Arneja Brejca ter psihoanaslitično študijo Dušana Rutarja Glede absurdnosti v vesolju Davida Lyncha, filmski scenarij Andrije Dimitrijevića Kratka burka o času, ob Branislavu Miltojeviću, najboljšemu srbskemu filmskemu kritiku, pa lahko preberemo tudi scenarij enega vodilnih svetovnih režiserjev Milcha Manchevskega za film Prah, ki je sploh prvič objavljen, in prispevek Dereka Rebra o bratislavskem filmskem festivalu. Drugi del tematskega sklopa je poimenovan Judovska miselnost. Miklavž Ocepek je napisal prispevek Izvoljeno ljudstvo: judovstvo. Sledijo prevodi Franza Rosenzweiga: Zvezda odrešitve, Emmanuela Levinasa: Subjektivnost kot an-arhija ter Svoboda in odgovornost, Davida Hartmana: Moderni Izrael kot izziv, Heidi M. Ravven: Izhodišča za judovsko feministično filozofijo, Jean-Francoisa Lyotarda in Eberharda Gruberja: Vezaj med »judovskim« in »krščanskim« in Edith Stein: Iskanje globoke Resnice.
Jure Novak predstavi pri nas manj znanega angleškega pesnika Dylana Thomasa, ki je pomembno vplival na besedila Boba Dylana, ter bil v krogu literarnih ustvarjalcev Burroughsa, Yeatsa in Eliota. Sledijo pesmi enega največjih sodobnih bolgarskih pesnikov Nikolaja Kančeva ter literarno kritični prispevki. Domačo poezijo tokrat objavljajo Barbara Korun, Andraž Polič, Jure Novak, Aleš Mustar, Zdenko Huzjan, Radharani Pernarčič Paraschiv ter Damir Klinc, prozo pa Mojca Kumerdelj, Maja Murnik, Tatjana Jamnik in Marjana Harcet. V rubriki Haiku so objavljena dela Darje Kocjančič, Primoža Reparja in Smiljana Trobiša.
literarno humanistična periodika, julij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Revija je tematsko vezana na premišljevanja o Sloveniji. To je bilo zasnovano na podlagi razpisa oziroma povabila k razmišljanju o nacionalnem – o sencah prikritih totalitarizmov, ki tako ali drugače določajo socialni ali kulturni položaj. Uvodnemu nagovoru uredništva sledi premišljevanje Igorja Grdine o razmerju med literaturo in narodom, Peter Kovačič Peršin piše o slovenstvu kot območju bivanja, Barbara Korun o »ženskem vprašanju« in demokraciji, Iztok Osojnik o paniki in sproščenosti, vprašanje in vprašljivost identitete izpostavita izumitelj in znanstvenik Andrej Detela ter filozof Dean Komel, o prevratnosti zgodovine govori publicist Viktor Blažič. V reviji lahko preberemo še številne druge prispevke vrhunskih intelektualcev in pisateljev, npr. tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, koroškega Vinka Ošlaka, pa avstraljskega Slovenca Berta Pribca, in še Spomenke Hribar, Denisa Poniža in Marjana Ivanuše. Svoj kritični pogled na slovensko družbo od zunaj in znotraj sta podala Hajrudin Hromadžić in Stanislava Chrobáková Repar. Stojan Sorčan je o Sloveniji pisal z vidika znanosti in znanstvenih dosežkov, pisala pa sta tudi arhitekt Matevž Čelik, civilnodružbeni aktivist Miha Burger ter slikar Jiři Kočica. Reviji so na koncu dodani kolaži in stripi Ivanke Apostolove, Davida Krančana, Lene in Matjaža Bertonclja, Mateja Kocjana in Mateja Lavrenčiča prav tako na temo tokratnih premišljevanj.
literarno humanistična periodika, julij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V okviru projekta Revija v reviji, v katerem sodelujejo revije iz držav srednje Evrope, se tokrat predstavlja hrvaška literatura, humanistika in strip revije Quorum, ki je bila v času rajnke Jugoslavije ena najimenitnejših jugoslovanskih revij.
S poezijo se predstavljajo Milorad Stojević, Branko Čegec, Miroslav Mićanović, Sanja Lovrenčić, Damir Šodan, Drago Glamuzina, Stjepan Balent, Goran Bogunović, Bojan Radašinović, Aleksandra Orlić, Tomislav Bogdan, Mirjana Radmilović, Stevo Đurašković, Rade Jarak, Dorta Jagić. Prozo objavljajo Senko Karuza, Miljenko Jergović, Zoran Ferić, Robert Perišić, Krešimir Mićanović in Neven Ušumović.
Tri eseje s področja literarne pop
kulture sta prispevali Maša Kolanović in Maša Grdešić: Roman in popularna
kultura, Dnevnik Bridges Jones: poskus reforme roza geta in Književnost,
subjekt in popularna kultura. Celoten sklop pa je namenjen teoretskim
prispevkom s področja pojavnih oblik stripa. Ta del je izšel tudi kot
samostojen zvezek.
literarno humanistična periodika, julij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
Tematska zasnova revije temelji na
literaturi ter teoretskih prispevkih o problematiki družbenih spolov, v katero
sodijo tako feminizem ter postfeminizem, kot tudi moške študije oziroma queer
theory, ki obravnava lezbično in gejevsko kulturo ter njen položaj v sodobni
družbi. Revija želi tako spodbujati nove plati, pristope, optike in poglede, ki
omogočajo globlje pronicanje v vse topose, ki jih Apokalipsa goji že leta. Tako
bo Gender problematiki Apokalipsa vsako leto posvetila številko.
Uvodniku Stanislave Chrobákove Repar sledita dve anketi, ki sta razporejeni čez
vso številko, kjer se prepletata z literaturo, študijami, premišljevanji, eseji
in kritikami. Pri obeh, splošnejši in konkretnejši, anketah o gender studies
so sodelovali znanstveniki in znanstvenice, urednice, pisatelji in pisateljice
idr. iz Slovenije in drugih Srednjeevropskih držav. Literaturo objavljajo
Maruša Krese, Josip Osti, Nataša Velikonja, Suzana Tratnik, Maja Vidmar,
Slavica Šavli, Vanja Strle, Goran Arh, Vida Mokrin-Pauer, Iva Jevtić, švicarska
pisateljica slovaškega rodu Irena Brežná, pa Slovakinji Stanislava Chrobáková
Repar in Jana Juráňová. V prevodu je objavljena tudi študija Elisabeth Badinter
o moški identiteti, Jasne Koteske o makedonski ženski književnosti, obširno pa
je predstavljena tudi poezija ameriške pesnice Denise Levertov. Zdeňka Kalnická
je prispevala študijo: Podobe vode in ženske, sledijo pa še prevodi Amy Tan
in Lynne Pearce. Izjemno pretresljiva sta tudi pogovora češke novinarke
Petre Procházkove z Čečenko in Rusinjo o grozoviti izkušnji vojne. O feminizmu
piše tudi Veronika Sorokin, o digitalnih kolažih Tanje Vujinović in Zvonke
Simčić pa Zoran Srdić.
literarno humanistična periodika, julij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680,
V okviru projekta Revija v
reviji se v zadnji številki letnika predstavlja češka revija Host. Revija ima že
dolgo (vendar prekinjeno) tradicijo, leta 1991 se je navezala na istoimensko
revijo, ki je bila v časih socializma ukinjena, tako da letos izhaja že 19.
letnik te revije. Sedež uredništva revije in založbe Host je v Brnu na
Moravskem, vendar igra revija osrednjo vlogo v sodobni češki literaturi in
literarni refleksiji. Sodeluje z najplodovitejšimi češkimi avtorji, z večimi
univerzitetnimi in raziskovalnimi strokovnjaki, velik del svoje kapacitete pa
namenja promocijam in literarnim dogodkim v povezavi z lastno literarno
produkcijo. Del vsake številke revije predstavlja priloga Svetovna
literatura, ki nadaljuje v sloviti tradiciji istoimenskega mesečnika, kjer
je dobila prostor tudi revija Apokalipsa (Host, 10, 2003).
Številko je slovenskim
bralcem pospremil urednik Marek Sečkař, s poezijo se predstavljajo Jaroslav
Erik Frič, Petr Hruška in Karel Šiktanc. O pesmih v nogometu piše Pavel Hruška,
ki je sestavil tudi malo antologijo nogometne poezije. V obširni
številki lahko preberemo prozo Jiřija Hájička, Ota Filipa, Jana
Trefulke, Miloša Urbana, Petra Fiala, Tomáša Přidala in gloso Jana
Balabána. Objavljeni so številni pogovori s filozofom Miroslavom Petřičkom,
pisateljema Pavlom Kosatíkom in Michalom Vieweghom, publicistom Antoninom J.
Liehmom ter sociologom Miroslavom Petruskom. Pogovor med Josefom Nesvadbo in
Ondřejem Neffo se bavi s krizo ZF.V rubriki Eksil
svoja razmišljanja predstavljata teoretik Petr A. Bílek in znamenit češki
filozof Váchlav Bĕýlohradsky: Eksil in metalog, Esej Decivilizacija
feminista, glasbenika in teoretika kaosa Mireka Vodrážke pa verjetno
predstavlja vrhunec številke. O kiberkuturi
spregovorita strokovnjaka za kibernetiko Denisa Kara in Ivan M. Havel. V sklopu
Anatomija literature so objavljeni eseji esejistov, literarnih kritikov
in teoretikov, npr. Petra Krála o češki poeziji in svetu po katastrofi, o
pesniški polariteti piše Jiři Travníček, o narativnosti romana in romanesknosti
pa Jiři Kratochvíl. Sledijo
še eseji Jiřija Gruše, Květoslava Chvatika in Zdeněka Kožmína (Identiteta v
delu Milana Kundere in Franza Kafke). Kot poseben pogled sta objavljena
Pavel Madys, ki opisuje Množice in podmnožice českih literarnih nagrad,
ter Michal Jareš, ki opisuje Predbožični knjižni trg. V zadnjem sklopu
Kolaž sta objavljeni literarni korespondenci med Miloslavom Topinko in Jiřijem
Kolárjem. V sklopu Fotografija so prikazana dela Petra Francána s
spremnim besedilom Jiřija Páteka. Na eni strani Posode telesa, na drugi Samostani.
literarno humanistična periodika, januar-februar-marec
14,6 x 20,6 cm, 400 strani, broširano
Revialne literarne antologije nadaljuje sodobna kitajska poezija, kjer se predstavljajo pesniki tretje generacije Cai Tianxin, Hu Xudong, Huang Canran, Mo Fei, Sang Ke, Shu Cai, Wang Jia Xin, Zeng Danyi ter Zhu Zhu. Šestemu slovenskemu natečaju za najboljši haiku sledijo haikuji in renge Lee-a Gurge, Martina Bernerja, Slavice Šavli, Dimitra Anakieva, Edina Saračevića, Casimira de Brita in Ban'ya Nacuišija. V literarnem delu omenimo nove pesmi Milana Vincetiča, narečne pesmi Janeza Ramoveša, ki se skupaj s sestro predstavlja v intervjuju, prozo Tomaža Pavčnika, Lenarta Zajca, ali dramsko delo Lovra Kastelica.
O prevajalski delavnici Vilenice
2003 piše Peter Semolič, ki skupaj z Ano Jelnikar doda nekaj prevodov. V
litararnih esejih Iztok Osojnik piše o Vladimirju Memonu, objavljen pa
je tudi Semoličev prispevek o slovenski poeziji: Tisti, ki pijejo čaj. Globalizacija
in identiteta vsebuje tri razprave: Shashi Tharoorja, indijskega pisatelja
in namestnika Generalnega sekretarja OZN, pesnika Iztoka Osojnika, ter Žarka
Paića, hrvaškega filozofa in urednika; o Heideggerju sta pisala Zaine Ridling
in Tomaž Bešter. Sledi literarno in filmsko kritiški blok, ki ga v rubriki Art
kino zaključi prispevek Jane Putrle Srdić o filmu režiserja Laurenta Canteta Izkoristek
časa (L'Emploi du temps).
literarno humanistična periodika, april-maj-junij
14,6 x 20,6 cm, 536 strani, broširano
Revija je samostojno nadaljevanje prispevkov s področja problematike
družbenih spolov, ki smo jo začeli s številko 72 v prejšnjem letniku revije. Tako
tej temi in feminizmu namenjamo redni prostor. V uvodniku gender urednica
Stanislava Ch. Repar poudari, da je razvijanje spolske občutljivosti oziroma
občutljivosti za družbeni spol, pridobivanje feminističnega pogleda pri
stvareh, kjer doslej tega sploh ne bi pričakovali, proces, ki ga je treba
dopolnjevati z vedno novimi pobudami,
preusmeritvami pozornosti, argumenti in – tudi paradoksalnimi – konteksti, da
ne bi delo, miselnost, intenca, morda le prvo zanimanje na tem področju
zakrneli in oveneli. Po uvodniku sledijo anketna vprašanja, katerih odgovore
lahko sledimo skozi vso revijo. Anketa tokrat zastavlja štiri vprašanja o
osebni opredelitvi do feminizma, ki je obenem politična, o nezavednem znanju in
vednosti, o preživetvenih strategijah in ambivalencah glede enovitosti. Na
anketo odgovarjajo znane pisatelji/ce, feministi/ke in predavatelji/ce z
univerz (Andrej Lutman, Mirek Vodrážka, Kateřina Lišková, Etela Farkašová, Biljana Kašić, Jana Cviková, Sylvia
Porubänová). Skoraj sleherni od njih je prispeval/a tudi
študijo, esej ali prozo, posebej omenimo Vodrážkov Esej o političnem
haremizmu. Poezijo so dodale Lila Rok, Nada Pinterić, Kristina Hočevar,
Tatjana Soldo, Maja Vidmar, sledi blok sodobnih irskih pesnic, ki ga
je pripravila Mia Dintinjana: Eavan Boland, Paule Meehan, Rite Ann
Higgins, Nuale Ní Dhomnaill, Medbh McGuckian, Mary O'Malley, Eileán Ní
Chuilleanáin in Eithne Strong. Predstavljena je tudi kanadska pesnica Natalie
Stephens. Objavljen je še odlomek iz romana kanadske pisateljice Joan
Barfoot, pa proza Margaret Atwood in Ive Jevtić. Zelo
vznemirljiva je proza Suzane Tratnik, in duhovita povedka češke
pisateljice Magdaléne Platzove. Skozi številko nas spremljajo številne
sociološke, filozofske in literarne študije feminizma in postfeministične
kritike družbenih razmerij in odnosov med spoli nasploh. Večji blok besedil
obdela »ženski« misticizem in demitizacijo njegove zgodovine v luči feminizma. Alja
Adam je prispevala študijo o Amazonskem kompleksu, Iva Jevtić o
telesnosti v srednjeveški literaturi, sledi še nekaj prevodnih in izvirnih
študij o ženski seksualnosti, religioznem feminizmu itd. Objavljene so tudi
fotografije, na temo Zasebna ženska (razstava, november 2003,
Bratislava), Jane Hojstričkove, Erike Trnkove, Dominike Ličková-Horákove, Lucie
Nimicove, Slivie Saparove in Jane Ilkove.
literarno humanistična periodika, julij
14,6 x 20,6 cm, 272 strani, broširano, ISSN 1318 3680
Poletna številka je ob stoletnici rojstva posvečena Kosovelu in Evropi na
prav poseben način. V osrčju številke, ki jo obdajajo premišljevanja tujih
ustvarjalcev o tem velikem slovenskem in evropskem pesniku najdemo trideset
odzivov na Apokalipsin natečaj EU internet midnight od aforizmov,
fragmentov, haikujev, poezije in proze, do dnevniških in drugih premišljevanj. Zapisana
so bila doživetja med 30. aprilom in 1. majem, torej s pridihom žive zgodovine
v času pristopa desetih novih članic k Evropski zvezi. Strastni raziskovalec
poezije Srečka Kosovela, doma iz Salzburga, Ludwig Hartinger in pesnica Barbara
Korun sta uredila časopisne izrezke iz pesnikove zapuščine za lepljenko, ki je
vložena v revijo, njen fragment pa objavljen na naslovnici. Celovite
oblikovalske rešitve je pripravil Boris Baćić. O pripravljenosti za dialog v
slovenski kulturni srenji govori v uvodniku Primož Repar, poezijo objavljata
Josip Osti in Simon Javornik, prozo Brigita Strnad, haiku Jurij Rustja, o
prevajalski delavnici na Mednarodnem pisateljskem srečanju Vilenica 2003 pa
znova spregovori Barbara Pogačnik. V prevodu se predstavljata baskovski pesnik
Karmen Uribe in katalonski pesnik Victor Sunyol. Sledijo številne kritke, o
francoski režiserki Claire Denis pa piše Jana Putrle Srdić. Kosovelova
lepljenka je izšla tudi kot sestavljenka šestnajstih razglednic.
Apokalipsa 2004 / 82
literarno humanistična periodika, avgust
14,6 x 20,6 cm, 176 strani, broširano, ISSN 1318 3680
Literarno-umetniški dvomesečnik Studium je vstopil v poljski kulturni prostor v prvi polovici devetdesetih let. Od leta 1998 izhaja v okviru založbe Zielona Sowa (Zelena sova) in sodi danes med najpomembnejše glasnike mlade literature na Poljskem. Kljub temu je za slovenske bralce velika neznanka. Z izborom poljske literature, ki obeta pravo malo antologijo vrhunskih avtorjev, smo dobili priložnost spoznati ne le živi utrip poljske literature, ampak tudi širšega intelektualnega in duhovnega snovanja. Studium tesno sodeluje z Univerzo v Krakovu, s čimer revija še bolj pridobiva na relevantnosti in tehtnosti, obenem pa ne zapada akademski sivini. Gre za prvo tako celovito sodelovanje med poljsko in slovensko literarno revijo. Studium v Apokalipsi, novi zvezek Revije v reviji, ki mu bo sledila »poljska« Apokalipsa v Studiumu, ponuja poezijo trinajstih poljskih pesnikov in pesnic in prozo devetih avtorjev. V esejističnem bloku pesnik in literarni kritik Jakub Winiarski piše o obredih okrutnosti in nepotešenosti, profesor z Inštituta za polonistiko M. P. Markowski pa o Proustovih Iskanjih. Revijo zaključuje pogovor s pesnikom, pisateljem in filmskim kritikom Wojciechom Kuczokom.
Apokalipsa
2004 / 83
literarno humanistična periodika, september
14,6 x 20,6 cm, 176 strani, broširano, ISSN 1318 3680
Revija Literatur
und Kritik je bila ustanovljena leta 1964 na
Dunaju in izhaja v Salzburgu, letos že v 40. letniku. Od leta 1991 je glavni urednik Karl Markus
Gauss. Revijo izdaja založba Otto Mǘller Verlag, kar ji daje prav poseben
pečat. Revija nudi pregled tega, kaj je danes avstrijska literatura. Prestižni
dnevnik Die Welt je označil Literatur und Kritik za ”najboljšo literarno
revijo v nemško govorečem prostoru”. Igra torej osrednjo vlogo v sodobni
avstrijski literaturi in literarni refleksiji. Povezovalni urednik med obema
revijama je Ludwig Hartinger, prevajalec in urednik številnih antologij
slovenske poezije v nemškem jeziku, poznavalec književnosti in človek več
domovin, ki je bralcem Apokalipse ponudil pričujoči izbor. Uvodniku glavnega
urednika Literatur und Kritik sledi pesniški blok z Robertom Schindlom,
Herto Müller, Hansom Eichornom, Evelin Schlag, Marie Thérèrese
Kerschbaumer, Raoulom Schrottom in Franzoblom. Prozo objavljajo Margit
Schreiner, Max Blaeulich, Vladimir Vertlib, Anna Mitgutsch, Martin Amanshauser,
Bettina Galvagni, Wolfgang Hermann, Eugenie Kain, Wilfried Steiner, Johannes
Gelich, Wolfgang Wenger in Paul Parin. Z Ilse Aichinger se je pogovarjal
Cornelius Hell. Eseje so prispevali C. W. Aigner, Daniela Strigl, Michael
Scharang, Leo Federmair, Franz Wurm, Karl-Markus Gauss in Michael
Guttenbrunner, kritiko romana Petra Handkeja Izguba podobe pa Leo
Federmair.