Opere - Verdi


Verdijeve opere, ki jih je v svojem bogatem življnjemu ustvaril, in sicer skupno 26. Njegova dela so:
 

A. Zgornja dela

B. Srednja dela

   
1. Oberto 1839 Milano
2. Un Giorno di Regno 1840 Milano
3. Nabucco 1842 Milan
4. I Lombardi alla prima Crociata 1843 Milan
5. Ernani 1844 Venice
6. I Due Foscari 1844 Rome
7. Giovanna d'Arco 1845 Milan
8. Alzira 1845 Naples
9. Attila 1846 Venice
10. Macbeth I 1847 Florence
11. I Masnadieri 1847 London
12. Jérusalem (I Lombardi revised) 1847 Paris
13. Il Corsaro 1848 Trieste
14. La Battaglia di Legnano 1849 Rome
15. Luisa Miller 1849 Naples
16. Stiffelio 1850 Trieste
17. Rigoletto 1851 Venice
18. Il Trovatore 1853 Rome
19. La Traviata 1853 Venice
20. Les Vepres Siciliennes 1855 Paris
21. Simon Boccanegra I 1857 Venice
22. Aroldo (Stiffelio revised) 1857 Rimini

Nabucco
23. Un Ballo in Maschera 1859 Rome
24. La Forza del Destino I 1862 St. Petersburg
25. Macbeth II 1865 Paris
26. Don Carlos 1867 Paris
27. La Forza del Destino II 1869 Milan
28. Aida 1871 Cairo (Italian Premiere 1872)
29. Simon Boccanegra II 1881 Milan
30. Don Carlo II 1884 Milan
C. Pozna dela
31. Otello 1887 Milan (Paris 1894)
32. Falstaff 1893 Milan

ŽIVLJENJEPIS

Delovna soba
 
Giuseppe Verdi se je rodil 10. oktobra 1813 leta v kraju Le Roncole v pokrajini Parma. Po nekaterih dokumentih je njegov rojstni datum 9. oktober 1813 po drugih pa 10.oktober 1913. Oče je bil gostilničar, mati pa predica. V času Verdijevega rojstva je bila pokrajina Parma pod francosko oblastjo. Novorojenega dečka so krstili kot Joseph-Fortuninus-Franciscus Verdi, katerega so vsi klicali Giuseppe, saj je krstno ime Joseph ostalo zapisano samo v francoskih krstnih knjigah. Že v zgodnji mladosti se je Verdi seznanil s svetom tonov, saj je kot ministrant deloval v vaški cerkvi, kjer se je seznanil z orglami. Prvi učitelj mu je bil vaški organist Pietro Baistrocchi.
Jeseni leta 1823 se je Verdi vpisal na gimnazijo v Busseto. Leta 1828 so v Bussetu uprizorili Rossinijevega Seviljskega brivca, ki pa ni imela prave uverture, kajti skladatelj je za to priložnost priredil eno starejših uvertur. Za Verdija je bili to pravi izziv, napisal je novo uverturo, prepisal parte ter z novo nastalim delom navdušil občinstvo.
Po končani gimnaziji v Bussetu, mu oče ni mogel več plačevati nadaljnjega šolanja na univerzi v Parmi. Trgovec Barezzi ga nagovori naj zaprosi za ubožno podporo za štiri leta, ter se odpravi na milanski konservatorij. Vendar ga v Milanu na konservatorij ne sprejmejo, ker je prestar in premalo vešč klavirske igre. Zato prične zahajati k Vincenzu Lavigni, ki je bil takrat dirigent v Scali in profesor na konservatoriju. Vseskozi ga je tako finančno kot moralno podpiral Barezzi.

Rokopis G. Verdija

Leta 1836 so ga imenovali za kapelnika v Bussetu, kjer se je 4. maja 1836 poročil z Barezzijevo hčerko Margareto. V zakonu se mu je 26. marca 1837 rodila najprej hčerka Virginija, 14 mesecev kasneje 11. juilija 1838 pa še sin Icilio. Pričel je živeti srečno družinsko življenje, vodil podeželske koncerte, učil na glasbeni šoli in pisal priložnostne skladbe, večinoma cerkvene. Vendar mu opera ni dala miru, zato v tem času prične pisati svojo prvo opero Oberto. V letu 1838 se je večkrat odpravil v Milano z namenom, da si utre pot v Opero. Menil je, da je sedaj že odrešen občutka hvaležnosti do Berazzija in njegove družine, zato se je nameraval preseliti v Milano. Vendar mu usoda ni prizanašala. Hči Virginija mu je umrla avgusta 1838. V februarju 1839 se je dokončno preselil v Milano, kjer je pričel z vajami za uprizoritev Oberta v Scali. Tik pred uprizoritvijo svoje prve opere, pa mu je umrl še sin in sicer 22. oktobra 1839.
Prva opera je naletela na navdušen sprejem med opernim občinstvom. Tako Verdi podpiše pogodbo z milansko Scalo za dobo treh let. Takoj prične z pisanjem nove opere, tokrat komične pod naslovom Lažni Stanislav, ki mu je Verdi kasneje spremenil naslov v Dan kraljevanja. Toda usoda se zopet poigra z njim. Dva meseca pred premiero nove opere mu umre še žena Margareta, opera pa propade.
Leta 1842 v milanski Scali navdušeno sprejmejo novo Verdijevo opero "Nabuco". V znamenitem zboru Hebrejcev v babilonskem suženjstvu so se našli tudi Italijani, ki so bili pod avstrijskim jarmom. Kmalu so Verdijevo ime začeli uporabljati v politične namene: