Izpit iz MODERNEGA ANGLEŠKEGA JEZIKA
UVODPisni del izpita iz Modernega angleškega jezika sestoji iz dveh delov, in sicer je v prvem delu poudarek namenjen preverjanju znanja besedišča, ki so ga študentke in študenti osvojili tekom leta skozi različne tipe nalog kot so bile vaje iz slušnega razumevanja in besedilne analize. V drugem delu se preverja razumevanje študentki/študentu neznanega besedila neleposlovne narave, in sicer tako, da študentka/študent odgovori na zastavljena vprašanja; ta izhajajo izključno iz teksta samega. To pomeni, da preverjamo študentkino/študentovo razumevanje pomena, ki ga besedilo tvori in ponuja tako na ravni posameznih segmentov kot so stavki in odstavki ter na višji, celostni ravni, kjer besedilni potek in razvoj argumentacije, kot jo snuje in ponuja besedilo, le-tega pretvarja v zaokroženo in smiselno delujočo pomensko celoto. Da bi lažje razumeli, kako te naloge delujejo in izgledajo v praksi, na tem mestu prilagam kopijo originalnega izpita, ki so ga študentke in študenti opravljali 5. 9. 2005.I.del: BESEDIŠČEKot je razvidno iz priložene kopije originala, je preverjanje besedišča
zajeto v dveh nalogah različnega tipa. EXPLAIN THE MEANING of the four out of six underlined
words by applying a precise definition of your own (or a dictionary-like
definition) to any two of the six words specified.
The explanation of the two out of the four remaining words should
be based on their individual contextualisations, that is a meaningful
dialogue or some other form of coherent text consisting of several sentences
and no fewer than twenty words. You should bear in mind that
the meaning of these two words, which must be embedded into the text,
should be evident solely from the context provided by you. Keep
in mind the word class that each of the underlined
words belongs
Študentka/študent si torej izmed šestih ponujenih besed/besednih zvez
izbere 4, od katerih pomen dveh razloži tako, da jih natančno definira,
ostali izbrani besedi pa tako, da jih pomensko opiše in kontekstualizira.
Kaj to pomeni?a. Kar zadeva definicijsko razlago pomena dveh od štirih izbranih besed (izmed šestih ponujenih možnosti) velja, da je potrebno ponuditi natančno razlago, ne pa nedodelanega približka. To veščino študentke in študentje sicer pilijo skozi vse leto prav s pomočjo rednega študija besedišča. V kolikor se posvečajo redni izdelavi domačih nalog - kar med drugim obsega tudi vsakokratno vnaprejšnjo pripravo na naslednjo uro prav v obliki prečesave besedišča nekega teksta, o katerem bo tekla beseda - take študentke in študenti besediščni del izpita zlahka opravijo. Za približek in zato spodletelo definicijo, ki ni točkovno nagrajevana, štejeta denimo naslednji različici primera definicije izraza “mortar board”. A mortar board is a thing you wear on your head.
A mortar board is something that you wear on your head. To je približek definicije, ki nič ne pove in komajda
kaj pomeni. Beseda ‘thing” oziroma “something” je sama po sebi povsem
ohlapna in nefunkcionalna: to pomeni, da ne oža in s tem ne definira
pomenskosti izraza “mortar board”. Po tej definicijski izpeljavi bi
ta izraz torej lahko stal za karkoli, kar je mogoče nositi na glavi,
in sicer vse od ptičjega peresa do polivinil vrečke. Da bi definicija
delovala kot taka, je v tem primeru torej potrebno opisati kakšne vrste
stvar je, kakšne oblike in iz kakšnega materiala ta stvar je, in čemu
služi. Le tako lahko ustvarimo pomensko-funkcionalno in hkrati pregledno
definicijo.
npr. A mortar board is a black hat with a square flat
top and a tassel, worn on formal
occasions by university students and teachers. Pri tem je v skladu s slovničnimi pravili še zlasti
pomembno, da je samostalnik razložen kot samostalnik, glagol kot glagol,
pridevnik kot pridevnik, itd. in ne kot katera druga besedna vrsta.
če denimo samostalnik razlagate kot pridevnik ali pa pridevnik kot samostalnik,
to predstavlja slovnično napako in na žalost tudi izgubo petih točk.
To je razvidno tudi iz spodnjega primera, kjer je pridevnik razložen
kot glagol in s tem dejansko tudi slovnično nepravilno pretvorjen v
neobstoječo glagolsko obliko kot da bi bil glagol se kot glagol razlaga
nekaj, kar dejansko nastopa kot pridevniška oblika.
![]() V tem primeru ne gre le za slovnično napačno zgrešeno
razlago, kjer pridevnik nenadoma nastopa kot glagol, ampak še za celo
vrsto drugih resnih napak – od tod tudi še dodaten in neobhoden odbitek
točk. Prvič, v angleščini ne obstaja takšen "intransitive phrasal
verb" kot je keep under, ki torej ne pomeni nič. Obstaja
pa “transitive phrasal verb” (to keep sb under), ki pomeni
kontrolirati nekoga do te mere, da se ta obnaša le še po tvojih pravilih.
Beseda downtrodden pa pomeni nekoga zatirati ali z njim slabo
ravnati, do te mere, da ta nima več dovolj moči, da bi se temu ravnanju
postavil/a po robu in uprl/a osebi, ki ga zatira. Iz tega je jasno razvidno,
da študentka na žalost ni seznanjena z dejstvom, da se frazni glagoli
delijo na tranzitivne in netranzitivne, zaradi česar prihaja do korenitih
razlik v pomenu, in da izraz keep sb under na žalost ni pomensko
sovpaden z izrazom downtrodden.
Poglejmo si še primer dobre definicije, ki je neki drugi študentki prinesla maksimalno število točk: b. Kar se tiče kontekstualizirane razlage pomena dveh besed izbranih izmed štirih od šestih ponujenih možnosti, torej ni zadovoljivo, če npr. pomen izraza “mortar board” razložimo zgolj na način kot je to denimo razvidno iz naslednjega stavka: "They were wearing mortar boards", in s tem tudi že zaključimo z domnevno razlago, katero pa smo v resnici šele začeli razvijati. Poleg tega, da nismo upoštevali, da navodila od nas zahtevajo, da mora kontekstualizirana razlaga vsebovati več kot en preprost stavek in vsaj 20 besed, s tem stavkom samega pomena besede dejansko sploh nismo razložili, marveč smo besedo kvečjemu le slovnično pravilno uporabili. Kontekstualizirana razlaga od nas zahteva, da ta stavek vsaj nadgradimo, predvsem pa hkrati tudi razložimo pomen besede same. Torej zadovoljiva kontekstualizirana razlaga besede “mortar board” bi lahko bila v skladu z zgoraj podanimi navodili podana na enega od dveh možnih načinov.
*(solace – The solace is w(sic!)ery important
when you have to work alone and have many unpleasant tasks)
Namesto, da bi bil na tem mestu s pomočjo kontekstualizacije razložen pomen besede kot to od nas vseskozi zahtevajo navodila (EXPLAIN THE MEANING …), se študentka na tem mestu tej nalogi na žalost povsem izogne. Govori torej le o vlogi in pomenu, ki jo “solace” lahko igra v vsakdanjem svetu, ne da bi povedala kaj “solace” sploh je. To pa je natančno tisto, kar od nje zahtevajo pravila igre imenovane definicija pomena besede. 2.) Če se naloga prvega tipa osredišča okoli študentkinega/študentovega določanja pomenov ali njihovega kontekstualnega ponazarjanja posameznih besed, druga vaja prinaša pomenske definicije. Že postavljenim pomenskim definicijam torej študentka/študent poišče izrazne enobesedne ali frazne ustreznice. Tudi tu je pomembno paziti po kakšni besedni vrsti nas definicija sprašuje. Tako so denimo glagoli nakazani z infinitivom “to” v definiciji in so temu primerno tako označeni tudi v odgovoru; samostalniki morajo biti jasno prepoznavni kot samostalniki, kar pomeni, da mora pred števnimi samostalniki stati nedoločen člen. Vsak pravilen odgovor v tem delu preverjanja besedišča prinese tri točke – skupno maksimalno število točk je torej 30. 3.) Prvemu delu izpita, ki je namenjen testiranju besedišča je priključen še manjši segment, s katerim se preverja osnovno poznavanje in razumevanje posameznih jezikovno-slovničnih komponent, ki smo jih obravnavali v sklopu lektorskih vaj. Na tem mestu lahko študentke in študente denimo povprašamo o osnovnih razlikah med denimo “prepositional” in “phrasal-prepositional verbs”, ki smo jih seveda tekom šolskega leta obravnavali pri pouku. II. del: RAZUMEVANJE NEZNANEGA BESEDILAA. OSNOVNA DOLOČILA Neznano besedilo je tekst, s katerim študentke in študenti domnevno niso seznanjeni, saj ni bilo obravnavano pri pouku, izhaja pa tako kot večina ostalih tekstov, ki jih obravnavamo v razredu, iz dnevnega časopisja in se dotika najrazličnejših poljudnih tematik. Ker so včasih časopisne kolumne, argumentativni članki in komentarji predolgi, da bi jih bilo mogoče neposredno pretopiti na list papirja A4 formata, jih mora pripravljavka izpita temu primerno skrčiti. Pri skrčenju posameznega časopisnega prispevka se ne sme izničiti sporočilna in argumentativna vrednost izvornega besedila. Po drugi strani pa je včasih pri prenosu na format A4 potrebno različne časopisne prispevke in poročila, ki obravnavajo isto tematiko, med seboj povezati in spojiti v zaokroženo delujočo, a manjšo celoto. Pri tem pa vsekakor ne gre za to, da pripravljavka izpitne pole izvorni članek ali članke preprosto povzame in prilagodi svojemu videnju, kar bi torej pomenilo, da po svoje oblikuje in s tem že preoblikuje bistvo dotičnega članka ali več med seboj spojenih poročil. Nič od tega ne drži, saj gre v prvi vrsti le za zlepljenko že obstoječih segmentov med seboj dopolnjujočih se poročil, kar povedano drugače pomeni, da gre za BESEDILNO NESPREMENJENO nizanje vsebinsko, slogovno in besedilno nedotaknjenih, in zato med seboj kvečjemu zlepljenih, nikakor pa ne povzetih in zato predelanih segmentov posameznih izvornih besedil. Slednje je vedno jasno razvidno tudi iz avtorstva, ki je navedeno pod naslovom besedila. če gre torej za zlepljenko originalnih segmentov več med seboj dopolnjujočih se poročil, bo navedena več kot en avtorica ali en avtor. Vprašanja so zastavljena tako, da pokažejo, na katere in koliko med seboj povezanih sporočilnih enot se deli neznano besedilo. Poleg tega, da vprašanja študentki/študentu pomagajo razdeliti besedilo na posamezne zaokrožene podenote, je pomemben tudi sproti prikazani maksimalen nabor točk, ki jih študentka/študent lahko dobi za posamezni dogovor. To število točk porazdeljenih po odgovorih pokaže, kako obsežen naj bi bil odgovor (denimo 4x5= 20 napram 8x5=40). Pomembno pa je tudi to, da je nabor možnih točk, ki jih prinese posamezni odgovor, še nadalje razčlenjen na manjše točkovne enote, kar jasno nakazuje iz kolikih segmentov sestoji posamezni odgovor. Na primer, če je število 20 možnih točk, ki jih lahko prinese odgovor na zastavljeno vprašanje prikazano kot 4x5, to pomeni da ta odgovor sestoji iz štirih elementov, ki jih je mogoče najti v besedilu; navedba vsakega posameznega elementa bo torej prinesla 5 točk; v primeru prikaza možnega nabora denimo 8x5 točk, ta odgovor torej sestoji iz 8 elementov, od katerih vsak prinese po pet točk, itd. Vprašanja in vzporedno prikazani, razčlenjeni točkovni sistem že sami po sebi torej delujejo kot vodila in pomagala. Narava vprašanj: kot je mogoče jasno razbrati iz priložene izpitne pole z dne 5. 9. 2005 (zadnji, septembrski rok izpita iz Modernega angleškega jezika I.), so zastavljena vprašanja jasna in kratka. Prav tako so odgovori nanje preprosti, saj je potrebno le slediti poteku besedila in vprašanjem samim, ki, kot ne gre pozabiti, delujejo na ravni strukturalnih vodil. Kot dokazuje priložena izpitna pola, ni branja med vrsticami, razen v enem samem koščku enega od odgovorov, kar predstavlja vsega skupaj 5 od 80 možnih točk. Potrebno je le slediti tekstu, našteti in povzeti pomen dejavnikov, po katerih nas sprašujejo vprašanja. Ta so torej zastavljena tako, da lahko osnovni prag za oceno 6 in 7 doseže vsakdo, ki vsaj v osnovi razume tekst. Zunanjim opazovalcem bi se na prvi pogled zdelo, da priloženo besedilo spada v najvišjo kategorijo zahtevnosti, nenazadnje tudi zaradi svoje dolžine. Ta kategorizacija bi bila pravilna, v kolikor bi bila tematika, ki jo obravnava besedilo za študentke in študente povsem nova, tj. takšna, o kateri še nikoli niso nič slišali, in bi zato dolžina besedila z najrazličnejšimi tematskimi podvložki pripomogla k njegovi splošno visoki kompleksnosti. Vendar je študentkam in študentom, ki so sodelovali na lektorskih vajah, to dobro poznana problematika, saj smo pri pouku posvetili enega od tematskih sklopov prav obravnavi ustroja in načinu delovanja rasizma. To skratka pomeni, da gre za že dobro poznano tematiko, in da so študentke in študenti v celoti že seznanjeni z osnovnimi vzvodi delovanja ideologije rasizma in njihove vpetosti v vsakdanje življenje ljudi, ki ga določajo. V kolikor so se torej lektorskih vaj redno udeleževali in nanje pripravljali, lahko pri branju tega teksta svoje že pridobljeno znanje le še praktično aplicirajo na razumevanje razmer in rasistično podčrtano ozadje, ki je botrovalo poteku dogodkov v New Orleansu konec avgusta 2005. Tekst tako spada v srednje težko kategorijo izpitov. B. ANALIZA ODGOVOROV Oglejmo si torej na konkretnih primerih, kakšne odgovore posamezna vprašanja predpostavljajo in kaj šteje za dober, zadovoljiv, pomanjkljiv ali spodleteli odgovor. Pri tem je pomembno tudi zavedanje, da navodila od nas zahtevajo, da odgovore tvorimo z lastnimi stavki in uporabo lastnega besedišča, ne pa preprostega prepisovanja že obstoječega teksta, saj v tem premeru ni mogoče preveriti, kako tekst študentka/študent dejansko bere in ga razume. V kolikor pa se vendarle sklicuje na posamezen del stavka ali cel stavek, ki nastopa v besedilu in katerega citira, to pomeni, da ga mora tudi temu primerno označiti – postaviti ga torej mora v navednice. Citatov tudi ni mogoče preprosto nanizati enega za drugim in tako dopustiti, da preprosto kvečjemu obvisijo v zraku, saj je namen citiranja vedno v tem, da se te citate predvsem komentira, da bi tako dokazali v čem leži poanta našega izjavljanja in razpravljanja. K analizi odgovorov študentk in študentov se obračam v drugem delu te obravnave. Najprej namreč predstavljam razčlembo vprašanj in odgovorov, kjer z odebeljenim tiskom poudarim tisti element odgovora, ki ga od študentke/študenta terja vprašanje. Hkrati na tem mestu izpostavim in razčlenim ozadenjski pomen vsakega segmenta, ki ga besedilo nakazuje. Tega študentkam in študentom seveda ni potrebno vključevati v odgovor, ker vprašanje od njih terja samo navedbo vzrokov, ne pa tudi njihove napačnejše obrazložitve! 1.) Za osnovno ponazoritev, bomo najprej vzeli pod drobnogled analizo drugega, srednje težkega vprašanja, ki se glasi tako: "What role has the free-market driven economy played in this human disaster?"
![]() Študentka navaja vse vidike, ki jih podaja besedilo in katere smo osvetlili v zgornji analizi, in sicer v naslednjem vrstnem redu: 3, 2, 1, 4. Vendar pa je njen končni izkupiček točk manjši od pričakovanega, saj se v njenem odgovoru pojavlja huda slovnična napaka, ki po pravilniku lektorskega kolektiva prinaša odbitek 5-ih točk glej spodaj seznam napak (poleg tega se v istem stavku pojavlja še en spodrsljaj, ki izhaja iz slovenske transliteracije: če je namreč v slovenščini mogoče reči, da prosti trg nekaj oblikuje to ni možno v angleščini; tu so možnosti denimo naslednje: the free-market does not enable sth, “the free-market” can be set up, or it can be influenced by certain forces or even by sb but it can never, never “devise sth”. It can though set sth into motion). 2.) Analiza odgovora na prvo najobsežnejše vprašanje "Why is the behaviour of the American government and the US ruling elites understood to be nothing short of criminal?" Na tem mestu lahko rečemo, da so vladajoče elite v Združenih državah, kot to navaja članek, dejansko pustile revne prebivalce New Orleansa na cedilu in jih postavile v smrtno nevarnost, kar je neposredno povezano s politiko razdeljevanja in prerazdeljevanja sredstev od družbeno-orientiranih projektov, za katere plačujejo vsi davkoplačevalci, in preusmerjanja tega denarja v druge oblike poslov, ki služijo le nekaterim izbrancem. Vzroke, ki jih je potrebno navesti v zvezi s tem in zaradi katerih članek postopanje ameriške administracije in vladajočih elit v primeru New Orleansa ocenjuje za “kriminalno” so torej naslednji:
Najvišje skupno število točk, ki izhaja iz tega odgovora je 40. Ta
odgovor je od vseh najtežji, saj gre za razliko od naslednjih dveh vprašanj,
ki od bralke/bralca zahtevata le preprosto nizanje jasno podanih dejstev,
pri prvem odgovoru za medsebojno povezovanje in strnjevanje vzrokov
in posledic določenih vladnih potez, ki jih predstavlja članek. Te ni
potrebno do potankosti razumeti. Zgoraj le osvetljujejo ozadje. Oglejmo
si odgovore študentov; pri čemer pa je potrebno upoštevati, da gre za
zadnji rok, in da so se torej k temu izpitu prijavili/e večinoma šibko
stoječi/e študentke in študenti, ki jim je na prejšnjih rokih spodletelo.
b. primer vsebinsko dobrega, a gramatično šibkega odgovora *(The American government and the US ruling
elites are using Afro-American as
a scapegoat to hide the real crime. They tried to take (coll draw) people’s
attention away from their own crime by accusing the poor people in New
Orleans of being thiefs, while these people’s
only wish is to get money which they need in order to leave New Orleans.
There have been four hurricanes in the last three years and despite
people’s pleas to provide funding to protect and reinforce the city
and to fund flood control, (the
definite article!) government’s answers were always negative. To
top it all, the Bush administration ignored
(article)scientist’s
???!!! warnings of increased hurricanes. After the last hurricane,
the government had been pretending that the floodings and the hurricane
had been unexpected. In addition, Bush spend
millions for? the Iraqi war and huge tax cuts are causing a reduction
in the amount of government money, with even less money which people
in New Orleans desperately need. All in all, the government’s crime
is that of not giving people help to these people
in New Orleans need by keeping the money in their pockets (awkward,
not clearly verbalised).
Ta odgovor koherentno zajema točke navedene v naši analizi pod I. –1,
3, 2, 5, in 6. Vendar zaradi t.i. “capital grammatical mistakes” kot so
denimo uporaba African-American brez množinskega
obrazila –s, napačna raba Saxon genitiva v “
scientist’s warnings” namesto “the scientists’
warnings” in Bush spend namesto Bush
(has) spent, je končni izkupiček znatno manjši. Vsaka od teh gramatičnih
napak namreč v skladu s pravilnikom lektorskega kolektiva prinaša odbitek
petih točk. c. primer slovnično šibkega, vsebinsko nekonsistnentnega in kontradiktornega odgovora
Ta odgovor se DOTIKA vzrokov, ki so navedeni v naši analizi pod točkami
5, 6 in 3. Hkrati avtorica navaja, da tudi sama vlada ni imela denarja,
da bi lahko pomagala preživelim v New Orleansu, kar je v nasprotju s tem,
kar jasno trdijo avtorji članka. Administracija v Washingtonu in vladajoče
elite imajo, kot navaja prispevek, veliko denarja, ki ga pridobivajo prav
na račun ukinjanja javnih projektov in prerazporejanja tega denarja za
vojne namene v Iraku. Pri avtorici tega odgovora gre na žalost za očitno
nerazumevanje tega segmenta besedila. Še dodatni in največji odbitek točk
pa ji prinesejo take osnovne slovnične napake kot so afford
leaving namesto afford to leave the place,
umankani določni in nujno potrebni členi pred “even the
government had no money to save the
people”. d. primer slovnično in vsebinsko povsem spodletelega odgovora
*(Becuse the
government and US ruling elites have
enough money to finance the scientists and to protect the poorest in
the city. And even when the scientists had some information about the
disast and they were trying to inform
the governmend. The governmend did the
easiest thing they could – simply ignored
scientists. But the acting of the government and the president Bush
on the top surely had no connection with the fact that New Orleans has
almost 70 per cent (preposition missing)
Afro-American population and most of them
belongs???!!! to the
group of the poorest (awkward phrasing).
So, those who think that there
was a rescue operation , are wrong.
(Logična) naveza med znanstveniki in revnimi v urbanih okoljih ni jasna.
Poleg tega navedba, da imajo ameriška administracija in vladajoče elite
v Zda dovolj denarja, da financirajo znanstvenike in zaščitijo najrevnejše
v urbanih okoljih ni nazorno pojasnjena. Prav tako tudi ni v interesu
administracije, kot je pokazala naravna katastrofa v New Orleansu in kot
opozarja prispevek, da bi zaščitila revno prebivalstvo. Strukturacija
drugega stavka, le-temu odvzema pomen- ni jasno kaj ima avtorica v mislih.
Izjava, da nenaklonjene poteze administracije in predsednika Busha zagotovo
nimajo opravka z dejstvom, da je v New Orleansu skorajda 70 odstotkov
prebivalstva Afro-Američanov, lahko predstavlja spodletelo, neučinkovito
ironijo (nikjer namreč ni nakazano,da to izjavo lahko beremo, in da jo
dejansko moramo brati dvoplastno) ali pa preprosto nerazumevanje osnovne
sporočilne vrednosti članka s strani avtorice tega stavka. Preostali del
je nerazumljiv, ker je slovnično nedodelan in zato problematičen.SEZNAM SLOVNIČNIH NAPAK
To je seznam slovničnih napak, ki v skladu z dogovorom lektorskega kolektiva prinašajo odbitke 5-ih točk, ne glede na to v katerem segmentu pisnega izpita se pojavijo (preverjanje besedišča ali neznanega besedila). Nanašajo pa se na tipe napak osnovnošolskega značaja, katere bi moral/a povprečno dober učenec/učenka odpraviti že ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo; zagotovo in dokončno pa ob maturitetnem zaključku srednješolskega izobraževanja. Na tem mestu velja tudi izpostaviti, da nabor treh takih napak v esejističnem delu izpita pomeni po dogovoru lektorskega kolektiva avtomatični padec. Tipi napak:
A. Zagovarjanje takšnih redno ponavljajočih se slovničnih napak kot zgolj obliko črkopisnih napak, v smislu, da na govorilnih urah študentka OPOZORI predavateljico, da sicer »rada ZAMENJA ali PA IZPUSTI KAKŠNO ČRKO TU PA TAM«, in da zaradi tega »tisti, ki to popravlja res ne bi smel biti pretirano strog« ni utemeljeno početje in kvečjemu prelaganje odgovornosti za lastno neznanje na ramena domnevno prestrogega učitelja. Če bi v resnici šlo zgolj za črkopisne napake, kot je denimo to želela opravičiti dotična študentka, potem bi se te vsekakor obravnavale kot take. To pa bi tudi pomenilo, da nedolžne črkopisne napake ne bi nikoli generirale dolgih lektorskih razprav in nujnega sestavljanja seznamov napak, ki naj bi jih študentke/študenti skušali čimprej odpraviti. Kako je mogoče torej zagovarjati napako kot je DID NOT DEVISED (ki vsekakor ni lapsus, saj se pojavlja v podpornem socvetju podobnih “zdrsov” kot so Bush send in ignored scientist’s warnings) zgolj za črkopisno ni povsem jasno. B. O odbijanju točk za 'iste' napake SKOZI celotno preverjanje bralnega razumevanja pa to. VSAK ODGOVOR JE SVOJA ZAOKROŽENA ENOTA, KAR POMENI, DA SE TAKO GLEDA TUDI NA JEZIK, KI SE TAM POJAVLJA. Vztrajanje na tem, da je absurdno odbijati točke za 'iste' napake je ravno tako neumestno in absurdno kot če bi vztrajali pri tem, da ne boste zapisali odgovora na drugo in tretje različno postavljeni vprašanji, ker ste odgovor napisali že na prvo, pa čeprav to nima nobene zveze s preostalima dvema. Pri tem pa seveda hkrati pričakujete, da bosta nenapisana odgovora točkovana. Na koncu naj poudarim, da cenim tako vaše kot svoje delo, zato želim, da bi tukaj objavljeno razdelavo besedilnega razumevanja in prikazano razčlembo napak, ki po sklepih lektorskega kolektiva ne sodijo na univerzitetno raven, uporabili sebi v prid. Ob izpitnih preverjanjih na koncu leta vam tako želim čim več uspeha, v razredu pa se veselim vašega lastnega aktivnega doprinosa. Smisel našega skupnega druženja in obojestransko vloženega truda leži v vašem napredovanju, ki temelji na celoletnem poglobljenem piljenju jezika, kar zahteva svojo mero predanosti in natančnosti tako z vaše strani kot s strani predavateljice same. Od svojih študentk in študentov zato pričakujem tudi odkritosrčnost v smislu, da ne oklevate izraziti svojega nestrinjanja, če ste mnenja, da je pri popravljanju izpitnih pol in esejističnih prispevkov prišlo do spregledov ali zdrsov, kar pa je lahko pozitivno delujoče le v primeru, da je takšno nestrinjanje premišljeno in argumentativno podprto ter neposredno namenjeno predavateljici sami. V takih primerih je zaželeno, da se oglasite na govorilnih urah v kabinetu 117/a , kamor ste torej toplo vabljeni. Lilijana Burcar |
||