Izpit iz MODERNEGA ANGLEŠKEGA JEZIKA


  1. Uvod
  2. Testiranje besedišča
  3. Razumevanje besedila
    1. Splošno
    2. Analiza vprašanj in odgovorov
    3. Primeri
  4. Seznam slovničnih napak
  5. Priloga:
    1. Izpitna pola (5. 9. 2005)
    2. Besedilo: "This is Criminal"


UVOD

Pisni del izpita iz Modernega angleškega jezika sestoji iz dveh delov, in sicer je v prvem delu poudarek namenjen preverjanju znanja besedišča, ki so ga študentke in študenti osvojili tekom leta skozi različne tipe nalog kot so bile vaje iz slušnega razumevanja in besedilne analize. V drugem delu se preverja razumevanje študentki/študentu neznanega besedila neleposlovne narave, in sicer tako, da študentka/študent odgovori na zastavljena vprašanja; ta izhajajo izključno iz teksta samega. To pomeni, da preverjamo študentkino/študentovo razumevanje pomena, ki ga besedilo tvori in ponuja tako na ravni posameznih segmentov kot so stavki in odstavki ter na višji, celostni ravni, kjer besedilni potek in razvoj argumentacije, kot jo snuje in ponuja besedilo, le-tega pretvarja v zaokroženo in smiselno delujočo pomensko celoto. Da bi lažje razumeli, kako te naloge delujejo in izgledajo v praksi, na tem mestu prilagam kopijo originalnega izpita, ki so ga študentke in študenti opravljali 5. 9. 2005.

I.del: BESEDIŠČE

Kot je razvidno iz priložene kopije originala, je preverjanje besedišča zajeto v dveh nalogah različnega tipa.

1.)
Prva naloga od študentke/študenta zahteva, da obrazloži pomen izbranih besed ali besednih zvez, in sicer na način kot to terjajo navodila. V nadaljevanju se zato najprej obračamo k razčlembi tega prvega niza navodil, hkrati prilagamo primere iz izpite pole, katero so študentke in študenti izpolnjevali na izpitnem roku, dne 5. 9. 2005.

EXPLAIN THE MEANING of the four out of six underlined words by applying a precise definition of your own (or a dictionary-like definition) to any two of the six words specified. The explanation of the two out of the four remaining words should be based on their individual contextualisations, that is a meaningful dialogue or some other form of coherent text consisting of several sentences and no fewer than twenty words. You should bear in mind that the meaning of these two words, which must be embedded into the text, should be evident solely from the context provided by you. Keep in mind the word class that each of the underlined words belongs

Študentka/študent si torej izmed šestih ponujenih besed/besednih zvez izbere 4, od katerih pomen dveh razloži tako, da jih natančno definira, ostali izbrani besedi pa tako, da jih pomensko opiše in kontekstualizira. Kaj to pomeni?

a.
Kar zadeva definicijsko razlago pomena dveh od štirih izbranih besed (izmed šestih ponujenih možnosti) velja, da je potrebno ponuditi natančno razlago, ne pa nedodelanega približka. To veščino študentke in študentje sicer pilijo skozi vse leto prav s pomočjo rednega študija besedišča. V kolikor se posvečajo redni izdelavi domačih nalog - kar med drugim obsega tudi vsakokratno vnaprejšnjo pripravo na naslednjo uro prav v obliki prečesave besedišča nekega teksta, o katerem bo tekla beseda - take študentke in študenti besediščni del izpita zlahka opravijo.
Za približek in zato spodletelo definicijo, ki ni točkovno nagrajevana, štejeta denimo naslednji različici primera definicije izraza “mortar board”.
A mortar board is a thing you wear on your head.
A mortar board is something that you wear on your head.


To je približek definicije, ki nič ne pove in komajda kaj pomeni. Beseda ‘thing” oziroma “something” je sama po sebi povsem ohlapna in nefunkcionalna: to pomeni, da ne oža in s tem ne definira pomenskosti izraza “mortar board”. Po tej definicijski izpeljavi bi ta izraz torej lahko stal za karkoli, kar je mogoče nositi na glavi, in sicer vse od ptičjega peresa do polivinil vrečke. Da bi definicija delovala kot taka, je v tem primeru torej potrebno opisati kakšne vrste stvar je, kakšne oblike in iz kakšnega materiala ta stvar je, in čemu služi. Le tako lahko ustvarimo pomensko-funkcionalno in hkrati pregledno definicijo.
npr. A mortar board is a black hat with a square flat top and a tassel, worn on formal
occasions by university students and teachers.
Pri tem je v skladu s slovničnimi pravili še zlasti pomembno, da je samostalnik razložen kot samostalnik, glagol kot glagol, pridevnik kot pridevnik, itd. in ne kot katera druga besedna vrsta. če denimo samostalnik razlagate kot pridevnik ali pa pridevnik kot samostalnik, to predstavlja slovnično napako in na žalost tudi izgubo petih točk. To je razvidno tudi iz spodnjega primera, kjer je pridevnik razložen kot glagol in s tem dejansko tudi slovnično nepravilno pretvorjen v neobstoječo glagolsko obliko kot da bi bil glagol se kot glagol razlaga nekaj, kar dejansko nastopa kot pridevniška oblika.

V tem primeru ne gre le za slovnično napačno zgrešeno razlago, kjer pridevnik nenadoma nastopa kot glagol, ampak še za celo vrsto drugih resnih napak – od tod tudi še dodaten in neobhoden odbitek točk. Prvič, v angleščini ne obstaja takšen "intransitive phrasal verb" kot je keep under, ki torej ne pomeni nič. Obstaja pa “transitive phrasal verb” (to keep sb under), ki pomeni kontrolirati nekoga do te mere, da se ta obnaša le še po tvojih pravilih. Beseda downtrodden pa pomeni nekoga zatirati ali z njim slabo ravnati, do te mere, da ta nima več dovolj moči, da bi se temu ravnanju postavil/a po robu in uprl/a osebi, ki ga zatira. Iz tega je jasno razvidno, da študentka na žalost ni seznanjena z dejstvom, da se frazni glagoli delijo na tranzitivne in netranzitivne, zaradi česar prihaja do korenitih razlik v pomenu, in da izraz keep sb under na žalost ni pomensko sovpaden z izrazom downtrodden.
Poglejmo si še primer dobre definicije, ki je neki drugi študentki prinesla maksimalno število točk:


b.
Kar se tiče kontekstualizirane razlage pomena dveh besed izbranih izmed štirih od šestih ponujenih možnosti, torej ni zadovoljivo, če npr. pomen izraza “mortar board” razložimo zgolj na način kot je to denimo razvidno iz naslednjega stavka: "They were wearing mortar boards", in s tem tudi že zaključimo z domnevno razlago, katero pa smo v resnici šele začeli razvijati. Poleg tega, da nismo upoštevali, da navodila od nas zahtevajo, da mora kontekstualizirana razlaga vsebovati več kot en preprost stavek in vsaj 20 besed, s tem stavkom samega pomena besede dejansko sploh nismo razložili, marveč smo besedo kvečjemu le slovnično pravilno uporabili. Kontekstualizirana razlaga od nas zahteva, da ta stavek vsaj nadgradimo, predvsem pa hkrati tudi razložimo pomen besede same. Torej zadovoljiva kontekstualizirana razlaga besede “mortar board” bi lahko bila v skladu z zgoraj podanimi navodili podana na enega od dveh možnih načinov.
  • V primeru, da obdržimo stavek, s katerim smo začeli z razlago pomena besede:

    … they were wearing mortar boards. With their flat square tops and tassels dangling from their sides, these hats made students look rather antique.
  • Seveda pa lahko izpustimo prvi uvodni stavek in obdržimo drugi, razlagalni stavek, saj je učinek prav isti. Pri tem pa ne smemo pozabiti uporabiti besede, ki jo razlagamo, kajti navodila terjajo, da te besede nikoli ne izpustimo. Besedo, ki jo razlagamo moramo torej hkrati vedno tudi uporabiti v besedilu samem ( … the two words … must be embedded in the text …). V kolikor se tega ne držimo, to avtomatsko pomeni, da ne znamo prebrati navodil (ki so v razredu vsaj enkrat v celoti obrazložena), kar je po svoje tudi vaja iz bralnega razumevanja, in si zato posledično prislužimo odbitek 5 točk od možnih 10, ki jih sicer prinaša vsaka posamezna kontekstualizirana razlaga.

    Just after the event, the students met in the nearby pub. With their flat square tops and tassels, the mortar boards these students were wearing made them look rather antique.
Za dokončno ponazoritev si oglejmo še na konkretnem primeru, zakaj to kar ena od študentk ponuja za kontekstualizirano razlago pomena izbrane besede, tega dejansko ne označuje:
*(solace – The solace is w(sic!)ery important when you have to work alone and have many unpleasant tasks)

Namesto, da bi bil na tem mestu s pomočjo kontekstualizacije razložen pomen besede kot to od nas vseskozi zahtevajo navodila (EXPLAIN THE MEANING …), se študentka na tem mestu tej nalogi na žalost povsem izogne. Govori torej le o vlogi in pomenu, ki jo “solace” lahko igra v vsakdanjem svetu, ne da bi povedala kaj “solace” sploh je. To pa je natančno tisto, kar od nje zahtevajo pravila igre imenovane definicija pomena besede.

2.)
Če se naloga prvega tipa osredišča okoli študentkinega/študentovega določanja pomenov ali njihovega kontekstualnega ponazarjanja posameznih besed, druga vaja prinaša pomenske definicije. Že postavljenim pomenskim definicijam torej študentka/študent poišče izrazne enobesedne ali frazne ustreznice. Tudi tu je pomembno paziti po kakšni besedni vrsti nas definicija sprašuje. Tako so denimo glagoli nakazani z infinitivom “to” v definiciji in so temu primerno tako označeni tudi v odgovoru; samostalniki morajo biti jasno prepoznavni kot samostalniki, kar pomeni, da mora pred števnimi samostalniki stati nedoločen člen.
Vsak pravilen odgovor v tem delu preverjanja besedišča prinese tri točke – skupno maksimalno število točk je torej 30.

3.)
Prvemu delu izpita, ki je namenjen testiranju besedišča je priključen še manjši segment, s katerim se preverja osnovno poznavanje in razumevanje posameznih jezikovno-slovničnih komponent, ki smo jih obravnavali v sklopu lektorskih vaj. Na tem mestu lahko študentke in študente denimo povprašamo o osnovnih razlikah med denimo “prepositional” in “phrasal-prepositional verbs”, ki smo jih seveda tekom šolskega leta obravnavali pri pouku.

II. del: RAZUMEVANJE NEZNANEGA BESEDILA

A. OSNOVNA DOLOČILA

Neznano besedilo je tekst, s katerim študentke in študenti domnevno niso seznanjeni, saj ni bilo obravnavano pri pouku, izhaja pa tako kot večina ostalih tekstov, ki jih obravnavamo v razredu, iz dnevnega časopisja in se dotika najrazličnejših poljudnih tematik. Ker so včasih časopisne kolumne, argumentativni članki in komentarji predolgi, da bi jih bilo mogoče neposredno pretopiti na list papirja A4 formata, jih mora pripravljavka izpita temu primerno skrčiti. Pri skrčenju posameznega časopisnega prispevka se ne sme izničiti sporočilna in argumentativna vrednost izvornega besedila. Po drugi strani pa je včasih pri prenosu na format A4 potrebno različne časopisne prispevke in poročila, ki obravnavajo isto tematiko, med seboj povezati in spojiti v zaokroženo delujočo, a manjšo celoto. Pri tem pa vsekakor ne gre za to, da pripravljavka izpitne pole izvorni članek ali članke preprosto povzame in prilagodi svojemu videnju, kar bi torej pomenilo, da po svoje oblikuje in s tem že preoblikuje bistvo dotičnega članka ali več med seboj spojenih poročil. Nič od tega ne drži, saj gre v prvi vrsti le za zlepljenko že obstoječih segmentov med seboj dopolnjujočih se poročil, kar povedano drugače pomeni, da gre za BESEDILNO NESPREMENJENO nizanje vsebinsko, slogovno in besedilno nedotaknjenih, in zato med seboj kvečjemu zlepljenih, nikakor pa ne povzetih in zato predelanih segmentov posameznih izvornih besedil. Slednje je vedno jasno razvidno tudi iz avtorstva, ki je navedeno pod naslovom besedila. če gre torej za zlepljenko originalnih segmentov več med seboj dopolnjujočih se poročil, bo navedena več kot en avtorica ali en avtor.

Vprašanja so zastavljena tako, da pokažejo, na katere in koliko med seboj povezanih sporočilnih enot se deli neznano besedilo. Poleg tega, da vprašanja študentki/študentu pomagajo razdeliti besedilo na posamezne zaokrožene podenote, je pomemben tudi sproti prikazani maksimalen nabor točk, ki jih študentka/študent lahko dobi za posamezni dogovor. To število točk porazdeljenih po odgovorih pokaže, kako obsežen naj bi bil odgovor (denimo 4x5= 20 napram 8x5=40). Pomembno pa je tudi to, da je nabor možnih točk, ki jih prinese posamezni odgovor, še nadalje razčlenjen na manjše točkovne enote, kar jasno nakazuje iz kolikih segmentov sestoji posamezni odgovor. Na primer, če je število 20 možnih točk, ki jih lahko prinese odgovor na zastavljeno vprašanje prikazano kot 4x5, to pomeni da ta odgovor sestoji iz štirih elementov, ki jih je mogoče najti v besedilu; navedba vsakega posameznega elementa bo torej prinesla 5 točk; v primeru prikaza možnega nabora denimo 8x5 točk, ta odgovor torej sestoji iz 8 elementov, od katerih vsak prinese po pet točk, itd. Vprašanja in vzporedno prikazani, razčlenjeni točkovni sistem že sami po sebi torej delujejo kot vodila in pomagala.

Narava vprašanj: kot je mogoče jasno razbrati iz priložene izpitne pole z dne 5. 9. 2005 (zadnji, septembrski rok izpita iz Modernega angleškega jezika I.), so zastavljena vprašanja jasna in kratka. Prav tako so odgovori nanje preprosti, saj je potrebno le slediti poteku besedila in vprašanjem samim, ki, kot ne gre pozabiti, delujejo na ravni strukturalnih vodil. Kot dokazuje priložena izpitna pola, ni branja med vrsticami, razen v enem samem koščku enega od odgovorov, kar predstavlja vsega skupaj 5 od 80 možnih točk. Potrebno je le slediti tekstu, našteti in povzeti pomen dejavnikov, po katerih nas sprašujejo vprašanja. Ta so torej zastavljena tako, da lahko osnovni prag za oceno 6 in 7 doseže vsakdo, ki vsaj v osnovi razume tekst.
Zunanjim opazovalcem bi se na prvi pogled zdelo, da priloženo besedilo spada v najvišjo kategorijo zahtevnosti, nenazadnje tudi zaradi svoje dolžine. Ta kategorizacija bi bila pravilna, v kolikor bi bila tematika, ki jo obravnava besedilo za študentke in študente povsem nova, tj. takšna, o kateri še nikoli niso nič slišali, in bi zato dolžina besedila z najrazličnejšimi tematskimi podvložki pripomogla k njegovi splošno visoki kompleksnosti. Vendar je študentkam in študentom, ki so sodelovali na lektorskih vajah, to dobro poznana problematika, saj smo pri pouku posvetili enega od tematskih sklopov prav obravnavi ustroja in načinu delovanja rasizma. To skratka pomeni, da gre za že dobro poznano tematiko, in da so študentke in študenti v celoti že seznanjeni z osnovnimi vzvodi delovanja ideologije rasizma in njihove vpetosti v vsakdanje življenje ljudi, ki ga določajo. V kolikor so se torej lektorskih vaj redno udeleževali in nanje pripravljali, lahko pri branju tega teksta svoje že pridobljeno znanje le še praktično aplicirajo na razumevanje razmer in rasistično podčrtano ozadje, ki je botrovalo poteku dogodkov v New Orleansu konec avgusta 2005. Tekst tako spada v srednje težko kategorijo izpitov.


B. ANALIZA ODGOVOROV

Oglejmo si torej na konkretnih primerih, kakšne odgovore posamezna vprašanja predpostavljajo in kaj šteje za dober, zadovoljiv, pomanjkljiv ali spodleteli odgovor. Pri tem je pomembno tudi zavedanje, da navodila od nas zahtevajo, da odgovore tvorimo z lastnimi stavki in uporabo lastnega besedišča, ne pa preprostega prepisovanja že obstoječega teksta, saj v tem premeru ni mogoče preveriti, kako tekst študentka/študent dejansko bere in ga razume. V kolikor pa se vendarle sklicuje na posamezen del stavka ali cel stavek, ki nastopa v besedilu in katerega citira, to pomeni, da ga mora tudi temu primerno označiti – postaviti ga torej mora v navednice. Citatov tudi ni mogoče preprosto nanizati enega za drugim in tako dopustiti, da preprosto kvečjemu obvisijo v zraku, saj je namen citiranja vedno v tem, da se te citate predvsem komentira, da bi tako dokazali v čem leži poanta našega izjavljanja in razpravljanja.
K analizi odgovorov študentk in študentov se obračam v drugem delu te obravnave.
Najprej namreč predstavljam razčlembo vprašanj in odgovorov, kjer z odebeljenim tiskom poudarim tisti element odgovora, ki ga od študentke/študenta terja vprašanje. Hkrati na tem mestu izpostavim in razčlenim ozadenjski pomen vsakega segmenta, ki ga besedilo nakazuje. Tega študentkam in študentom seveda ni potrebno vključevati v odgovor, ker vprašanje od njih terja samo navedbo vzrokov, ne pa tudi njihove napačnejše obrazložitve!

1.)
Za osnovno ponazoritev, bomo najprej vzeli pod drobnogled analizo drugega, srednje težkega vprašanja, ki se glasi tako: "What role has the free-market driven economy played in this human disaster?"
  1. Free-market driven economy is not community oriented, and works towards the dismantling of the welfare state and destruction of the collectivist spirit; consequently there was no rescue operation because that takes money which, in spite of being the taxpayers’ money, the free-market oriented government is not willing to redistribute equally let alone dispense with.5 pts
  2. The taxpayers’ money that should be equally distributed to help to finance the welfare state and support other public projects had been instead siphoned into private business projects to help benefit a few and deprive the rest in this process. The irony and injustice being of course precisely that the money which should be redistributed among those who in fact made the contribution towards the state coffers (that is primarily the non-rich as the rich have been made exempt from paying any substantial amount of tax money) has never been divided in such a way as to reach those who are in fact the true taxpayers. To cover this up, the government simply accused those who could not afford to leave of refusing to leave the city and being stubborn. 5 pts
  3. Because government services had been slashed and reduced to the minimum as a result of rechannelling the money into "the private sector", everybody was left to their own devices, that is, dependent on the private companies operating in the area or their own private means of transport, which only the wealthy could afford anyway. This means that in the end only the wealthy were able to flee the city while the poor could not even afford the price of the bus or train tickets and were forced to stay in the city.5 pts
  4. As everything has been privatised or is in the process of being privatised, there was no staple food or drink to go around either. Pay or perish.5 pts
Oglejmo si sedaj enega od podanih odgovorov:

Študentka navaja vse vidike, ki jih podaja besedilo in katere smo osvetlili v zgornji analizi, in sicer v naslednjem vrstnem redu: 3, 2, 1, 4. Vendar pa je njen končni izkupiček točk manjši od pričakovanega, saj se v njenem odgovoru pojavlja huda slovnična napaka, ki po pravilniku lektorskega kolektiva prinaša odbitek 5-ih točk glej spodaj seznam napak (poleg tega se v istem stavku pojavlja še en spodrsljaj, ki izhaja iz slovenske transliteracije: če je namreč v slovenščini mogoče reči, da prosti trg nekaj oblikuje to ni možno v angleščini; tu so možnosti denimo naslednje: the free-market does not enable sth, “the free-market” can be set up, or it can be influenced by certain forces or even by sb but it can never, never “devise sth”. It can though set sth into motion).

2.)
Analiza odgovora na prvo najobsežnejše vprašanje "Why is the behaviour of the American government and the US ruling elites understood to be nothing short of criminal?"
Na tem mestu lahko rečemo, da so vladajoče elite v Združenih državah, kot to navaja članek, dejansko pustile revne prebivalce New Orleansa na cedilu in jih postavile v smrtno nevarnost, kar je neposredno povezano s politiko razdeljevanja in prerazdeljevanja sredstev od družbeno-orientiranih projektov, za katere plačujejo vsi davkoplačevalci, in preusmerjanja tega denarja v druge oblike poslov, ki služijo le nekaterim izbrancem.
Vzroke, ki jih je potrebno navesti v zvezi s tem in zaradi katerih članek postopanje ameriške administracije in vladajočih elit v primeru New Orleansa ocenjuje za “kriminalno” so torej naslednji:
    I.
  1. The government has cut the funds or refused to continue to fund the projects having to do with The rebuilding of wetlands, which has resulted in their gradual disappearance (the implication being that what has also gradually disappeared as a result of the destruction of wetlands is a natural semi-barrier that could otherwise lessen the impact of waves created by the hurricane and in this way prevent the inland from massive over-flooding). (5 pts)
  2. There has been no proper levee maintenance or reinforcement job carried out over the course of years - especially in the areas populated by the poor who are mainly of African-American descent. Due to the lack of maintenance, the levees started leaking.
    (5pts)
  3. II.
  4. The money has been instead redirected to finance the invasion of Iraq and consequently the Iraqi war; in short, the public funds have been cut and the money has been rechannelled so that it was pumped into the military budget (5 pts)
  5. The government also redeployed the National Guard in Iraq to help out the American soldiers stationed there; consequently there was hardly anybody left on the ground in the southern part of the US to assist in the rescue operation. The calling away of the National Guard (whose primary task is to stand by in case of emergencies and help to neutralize the impact of natural disasters) resulted in the shortage of people at home. So instead of dealing with the aftermath of the disaster and helping out the local population, the National Guard were then to be found thousands of kilometres away in Iraq, helping the American soldiers and a few American businesses to set up their camp there. (5 pts)
  6. The government has not only ignored but played down the importance of weather forecasts and scientists’ warnings of there being an ever greater danger of more hurricanes hitting the US coast (which itself is to be understood as a direct result of the global warning). The government tried to conceal the fact that it turned a blind eye to these repeated warnings it has been receiving over the years and at the same time played down the importance of these forecasts so that it could present the hurricane disaster as a completely unexpected and therefore an isolated, "one-time event". (5 pts)
    III.
  7. Implementing huge reductions in tax payments by the rich only means that the money must be taken from the public welfare projects to finance and support the interests of the ruling rich elites, and definitely not those of the ordinary people who are in fact major taxpayers. In this respect the wetland areas have been rapidly disappearing not only because their maintenance has not been properly funded but because these areas have at the same time also been invaded and seized up by the property developers, which further contributed towards their destruction. Not helping to sustain the existence of wetlands and allowing the private property developers to move in is in fact a joint project. (5 pts)
  8. Economy and politics are at work here.
    The New Orleans area votes Labour and according to the article, cannot be of any political interest to neocons and the Republicans who are currently in power. (5 pts)
  9. The residents of New Orleans will not have their public services such as water supply system privatised. Allowing the latest disaster to take place unhindered and destroying community-centred actions represents a part of a larger agenda on the part of those neocons that would like to move on with their privatisation projects. (5 pts)

Najvišje skupno število točk, ki izhaja iz tega odgovora je 40. Ta odgovor je od vseh najtežji, saj gre za razliko od naslednjih dveh vprašanj, ki od bralke/bralca zahtevata le preprosto nizanje jasno podanih dejstev, pri prvem odgovoru za medsebojno povezovanje in strnjevanje vzrokov in posledic določenih vladnih potez, ki jih predstavlja članek. Te ni potrebno do potankosti razumeti. Zgoraj le osvetljujejo ozadje. Oglejmo si odgovore študentov; pri čemer pa je potrebno upoštevati, da gre za zadnji rok, in da so se torej k temu izpitu prijavili/e večinoma šibko stoječi/e študentke in študenti, ki jim je na prejšnjih rokih spodletelo.

a. primer jezikovno in sporočilno dobrega odgovora

Ta odgovor koherentno zajema točke navedene v zgornji analizi pod številko 1, 2, 3, 4, 6, ki so tu so nanizane v naslednjem vrstnem redu: 3, 2, 1, 4 in 6. Izpuščeni so torej elementi navedeni v analizi pod točkami 5, 7, 8. Študent je na konzultacijah povedal, da se je tega zavedal že med pisanjem odgovora, in da bi lahko dodal še vsaj enega ali dva faktorja, vendar ni hotel posegati v že oblikovani odgovor. Na tem mestu želim opozoriti, da so takšni dodatki dobrodošli, in da jih ni nujno potrebno vrivati v že oblikovano besedilo, ampak jih lahko študentka/študent preprosto pripoji že izoblikovanemu odgovoru kot naknadno porojeno misel.

b. primer vsebinsko dobrega, a gramatično šibkega odgovora

*(The American government and the US ruling elites are using Afro-American 0?! as a scapegoat to hide the real crime. They tried to take (coll draw) people’s attention away from their own crime by accusing the poor people in New Orleans of being thiefs, while these people’s only wish is to get money which they need in order to leave New Orleans. There have been four hurricanes in the last three years and despite people’s pleas to provide funding to protect and reinforce the city and to fund flood control, 0?! (the definite article!) government’s answers were always negative. To top it all, the Bush administration ignored 0?! (article)scientist’s ???!!! warnings of increased hurricanes. After the last hurricane, the government had been pretending that the floodings and the hurricane had been unexpected. In addition, Bush spend millions for? the Iraqi war and huge tax cuts are causing a reduction in the amount of government money, with even less money which people in New Orleans desperately need. All in all, the government’s crime is that of not giving people help to these people in New Orleans need by keeping the money in their pockets (awkward, not clearly verbalised).
Ta odgovor koherentno zajema točke navedene v naši analizi pod I. –1, 3, 2, 5, in 6. Vendar zaradi t.i. “capital grammatical mistakes” kot so denimo uporaba African-American brez množinskega obrazila –s, napačna raba Saxon genitiva v “0?! scientist’s warnings” namesto “the scientists’ warnings” in Bush spend namesto Bush (has) spent, je končni izkupiček znatno manjši. Vsaka od teh gramatičnih napak namreč v skladu s pravilnikom lektorskega kolektiva prinaša odbitek petih točk.

c. primer slovnično šibkega, vsebinsko nekonsistnentnega in kontradiktornega odgovora
Ta odgovor se DOTIKA vzrokov, ki so navedeni v naši analizi pod točkami 5, 6 in 3. Hkrati avtorica navaja, da tudi sama vlada ni imela denarja, da bi lahko pomagala preživelim v New Orleansu, kar je v nasprotju s tem, kar jasno trdijo avtorji članka. Administracija v Washingtonu in vladajoče elite imajo, kot navaja prispevek, veliko denarja, ki ga pridobivajo prav na račun ukinjanja javnih projektov in prerazporejanja tega denarja za vojne namene v Iraku. Pri avtorici tega odgovora gre na žalost za očitno nerazumevanje tega segmenta besedila. Še dodatni in največji odbitek točk pa ji prinesejo take osnovne slovnične napake kot so afford leaving namesto afford to leave the place, umankani določni in nujno potrebni členi pred “even the government had no money to save the people”.

d. primer slovnično in vsebinsko povsem spodletelega odgovora

*(Becouse the government and 0?! US ruling elites have enough money to finance the scientists and to protect the poorest in the city. And even when the scientists had some information about the disastre and they were trying to inform the governmend. The governmend did the easiest thing they could – simply ignored 0?! scientists. But the acting of the government and the president Bush on the top surely had no connection with the fact that New Orleans has almost 70 per cent (preposition missing) Afro-American population and most of them belongs???!!! to the group of the poorest (awkward phrasing). So, those who thinks???!!! that there was a rescue operation , are wrong.
(Logična) naveza med znanstveniki in revnimi v urbanih okoljih ni jasna. Poleg tega navedba, da imajo ameriška administracija in vladajoče elite v Zda dovolj denarja, da financirajo znanstvenike in zaščitijo najrevnejše v urbanih okoljih ni nazorno pojasnjena. Prav tako tudi ni v interesu administracije, kot je pokazala naravna katastrofa v New Orleansu in kot opozarja prispevek, da bi zaščitila revno prebivalstvo. Strukturacija drugega stavka, le-temu odvzema pomen- ni jasno kaj ima avtorica v mislih. Izjava, da nenaklonjene poteze administracije in predsednika Busha zagotovo nimajo opravka z dejstvom, da je v New Orleansu skorajda 70 odstotkov prebivalstva Afro-Američanov, lahko predstavlja spodletelo, neučinkovito ironijo (nikjer namreč ni nakazano,da to izjavo lahko beremo, in da jo dejansko moramo brati dvoplastno) ali pa preprosto nerazumevanje osnovne sporočilne vrednosti članka s strani avtorice tega stavka. Preostali del je nerazumljiv, ker je slovnično nedodelan in zato problematičen.


SEZNAM SLOVNIČNIH NAPAK

To je seznam slovničnih napak, ki v skladu z dogovorom lektorskega kolektiva prinašajo odbitke 5-ih točk, ne glede na to v katerem segmentu pisnega izpita se pojavijo (preverjanje besedišča ali neznanega besedila). Nanašajo pa se na tipe napak osnovnošolskega značaja, katere bi moral/a povprečno dober učenec/učenka odpraviti že ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo; zagotovo in dokončno pa ob maturitetnem zaključku srednješolskega izobraževanja. Na tem mestu velja tudi izpostaviti, da nabor treh takih napak v esejističnem delu izpita pomeni po dogovoru lektorskega kolektiva avtomatični padec.

Tipi napak:
  • manjkajoči člen na mestih kot so (za ponazoritve uporabljamo RESNIČNE, DEJANSKO OBSTOJEČE primere iz nekaterih izpitnih pol generacije prvih letnikov 2004/2005)
    • I am 0 teacher.
    • For example, 0 large bag is
    • Companies introduce 0 new concept …
    • Even 0 government had no
  • uporaba množinskih oblik na mestih, ki zahtevajo uporabo edninskih, in obratno
    • this things, this headlines
    • a large-size packs
  • nepravilna raba ali umanjkana končnica –s v tretji osebi ednine Present Tense
    Simple
    • she think 0
    • the crisps represents a small percent …
    • People are still buyings
    • those who thinks
    • Bush spend 0
  • nepravilna raba apostrofa in s tem Saxon genitiva
    • ignored 0?! scinetist's warnings
    • a reporters' view
  • nepoznavanje rabe nepravilnih glagolov, nepravilno tvorjenje nikalnih oblik in nepoznavanje osnovnih slovničnih zakonitosti tvorjenja časovnih struktur
    • did not devised
Na tem mestu bi rada izpostavila še naslednje:
A.
Zagovarjanje takšnih redno ponavljajočih se slovničnih napak kot zgolj obliko črkopisnih napak, v smislu, da na govorilnih urah študentka OPOZORI predavateljico, da sicer »rada ZAMENJA ali PA IZPUSTI KAKŠNO ČRKO TU PA TAM«, in da zaradi tega »tisti, ki to popravlja res ne bi smel biti pretirano strog« ni utemeljeno početje in kvečjemu prelaganje odgovornosti za lastno neznanje na ramena domnevno prestrogega učitelja.
Če bi v resnici šlo zgolj za črkopisne napake, kot je denimo to želela opravičiti dotična študentka, potem bi se te vsekakor obravnavale kot take. To pa bi tudi pomenilo, da nedolžne črkopisne napake ne bi nikoli generirale dolgih lektorskih razprav in nujnega sestavljanja seznamov napak, ki naj bi jih študentke/študenti skušali čimprej odpraviti. Kako je mogoče torej zagovarjati napako kot je DID NOT DEVISED (ki vsekakor ni lapsus, saj se pojavlja v podpornem socvetju podobnih “zdrsov” kot so Bush send in ignored scientist’s warnings) zgolj za črkopisno ni povsem jasno.

B.
O odbijanju točk za 'iste' napake SKOZI celotno preverjanje bralnega razumevanja pa to. VSAK ODGOVOR JE SVOJA ZAOKROŽENA ENOTA, KAR POMENI, DA SE TAKO GLEDA TUDI NA JEZIK, KI SE TAM POJAVLJA. Vztrajanje na tem, da je absurdno odbijati točke za 'iste' napake je ravno tako neumestno in absurdno kot če bi vztrajali pri tem, da ne boste zapisali odgovora na drugo in tretje različno postavljeni vprašanji, ker ste odgovor napisali že na prvo, pa čeprav to nima nobene zveze s preostalima dvema. Pri tem pa seveda hkrati pričakujete, da bosta nenapisana odgovora točkovana.

Na koncu naj poudarim, da cenim tako vaše kot svoje delo, zato želim, da bi tukaj objavljeno razdelavo besedilnega razumevanja in prikazano razčlembo napak, ki po sklepih lektorskega kolektiva ne sodijo na univerzitetno raven, uporabili sebi v prid. Ob izpitnih preverjanjih na koncu leta vam tako želim čim več uspeha, v razredu pa se veselim vašega lastnega aktivnega doprinosa. Smisel našega skupnega druženja in obojestransko vloženega truda leži v vašem napredovanju, ki temelji na celoletnem poglobljenem piljenju jezika, kar zahteva svojo mero predanosti in natančnosti tako z vaše strani kot s strani predavateljice same. Od svojih študentk in študentov zato pričakujem tudi odkritosrčnost v smislu, da ne oklevate izraziti svojega nestrinjanja, če ste mnenja, da je pri popravljanju izpitnih pol in esejističnih prispevkov prišlo do spregledov ali zdrsov, kar pa je lahko pozitivno delujoče le v primeru, da je takšno nestrinjanje premišljeno in argumentativno podprto ter neposredno namenjeno predavateljici sami. V takih primerih je zaželeno, da se oglasite na govorilnih urah v kabinetu 117/a , kamor ste torej toplo vabljeni.

Lilijana Burcar


PRILOGA:
Izpitna pola


THIS IS CRIMINAL: A combined report by Leopold, Cohen, Sustar, Solomon, Lobe, Flaherty, Rahin; Znetnews, 31 August –4 September 2005