Bill Gates - najbogatejši človek na svetu

Bill Gates - najbogatejši človek na svetu

Kako postati bogat kot Bill Gates?

- Izberite si prave stare starše. Billov praded J. W. Maxwell je leta 1906 ustanovil National City Bank v Seattlu, njegov sin, Billov ded, je bil tudi uspešen bankir, ki je skupaj s svojo ženo Billu zapustil milijon dolarjev.

- Pazljivo si izberite tudi starše. Billov oče William Henry Gates, Jr., je bil uspešen odvetnik, njegova pisarna je Billu pomagala sestaviti pogodbo, s katero je najprej uspel zaslužiti s programom basic. Mati Mary Maxwell je bila članica mnogih dobrodelnih društev in upravnih odborov, med drugim tudi pri United Way, kjer je kot po naključju sedel tudi John Opel, ki je bil hkrati zadolžen za to, da izbere operacijski sistem, ki bo poganjal IBM peceje.

- Pustite drugim, da delajo raziskave. V nasprotju z običajno ekonomsko pametjo, ki pravi, da je potrebno vlagati v raziskave, če hočeš ostati monopolist, je Bill v zadnjem času dokazal, da lahko le počakaš, da kakšno manjše podjetje izumi nekaj novega, ti ga pa preprosto kupiš.

- Naj drugi programirajo namesto vas. Tako je za Billa slavni program basic, ki je sploh omogočil ustanovitev Microsofta, izdelal Monte Davidoff, zasluge in avtorstvo pa si je prisvojil Bill. Tudi prvo verzijo DOS je Billu naredil Tim Paterson, ki si jo je pa spet "sposodil" od Garyja Kildalla.

- Neizprosno zahtevajte denar od avtorskih pravic. Bill je kot tatove programov označil že prve uporabnike njegovega basica, čeprav je bila kraja edini način, da so ti prišli do programske opreme, ki jo je podjetje MITS oglaševalo, vendar ne tudi distribuiralo skupaj s strojno opremo. In če seveda pustimo ob strani, da je "avtorsko zaščiteni" basic nastal na univerzitetnih računalnikih na Harvardu, ki so bili kupljeni z davkoplačevalskim denarjem.

Kako bogat pa je pravzaprav Bill Gates?

Kot na svojih genialnih spletnih straneh ugotavlja Evan Marcus, ima Bill v lasti okrog 20 odstotkov Microsofta, to je 926.555.600 delnic, kar pomeni okrog 80 milijard ameriških dolarjev v delnicah. Od takrat, ko so 13. marca 1986 prišle delnice na borzo, je Bill na sekundo zaslužil 196,32 dolarjev oziroma 11.779,69 dolarjev na minuto oziroma 706.781,89 na uro. Povedano drugače, če si zamišljate neskončno vrsto bankovcev po en dolar, ki so položeni vzdolž ravne ceste, vi pa imate nalogo, da v enakem času naberete enako vsoto denarja, kot si ga je prigrabi1 Bill, potem bi morali bankovce pobirati s hitrostjo 110,23 km/h. Če bi Bill bogatel z enako hitrostjo še vnaprej, bi postal milijarder 12. aprila leta 2004, celotni ameriški dolg, ki je 9. februarja znašal okrog 5,59 milijarde dolarjev, pa bi lahko ob takem tempu bogatenja sam iz svojega žepa odplačal 21. oktobra 2007. Če se še malce poigramo s statistiko, bi Iahko Bill, če bi se odloči1 zmagati na predsedniških volitvah, vsakega svojega volivca podkupi1 s 1.691 dolarji; računali smo seveda enega volivca več, kot jih je dobi1 leta 1996 njegov soimenjak Clinton (47.401.185). In še en podatek: BiIl bi lahko celoten projekt ameriških vesoljskih raziskav po imenu NASA (13,08 milijarde dolarjev proračuna za leto 1998) s svojim denarjem financiral 6 let in še kakšen mesec povrhu. Ameriško pravosodno ministrstvo skuša od Microsofta pobrati kazen po en milijon dolarjev na dan zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. Če bi moral kazen Bill plačati iz svojega žepa - kar se seveda ne bo zgodilo - bi lahko to počel še naslednjih 219,45 Ieta. In še drugače rečeno: Če bi se Billu po naključju strgalo in bi hotel svoj denar porazdeliti med vse ljudi na svetu, teh je okrog 5,97 milijarde, bi lahko vsakemu dal 13,43 dolarja, pa še bi mu ostalo kakšnih 31 tisoč dolarjev. Če pa bi prišlo v ZDA do revolucije in bi moral svoje premoženje razdeliti med zaposlene v Microsoftu, bi vsak od njih, tudi tisti v Sloveniji, pobasal 2,86 milijona dolaijev. Michael Jordan, čigar plača je lani znašala "samo" 31 milijonov ameriških dolarjev, b moral igrati 2.560 sezon, da bi dohitel BilIa. Ah, ja, če bi bil država, bi bil po GDP na 32. mestu (med JAR in Alžirijo ter pred Hongkongom). In če bi bil podjetje? Če pogledamo prvih 500 revije Fortune, bi prišel na šesto mesto (za General Electric in pred IBM) po prihodku v letu 1997 (mimogrede, njegova firma Microsoft na tem spisku zaseda šele 137 mesto). Tretjega decembra 1998 se je svetovni javnosti srce trgalo, ko je Bill povedal, da daje 200 milijonov za cepljenje otrok iz tretjega sveta. Ubogi filantrop je za to porabil kar 0,124 odstotka svojega imetja. Sicer pa bi moral Bill delati skoraj sedem milijard in poi let, da bi prišel do svojega bogastva, Če bi dobival zgolj zajamčeno minimalno plačo. Bi si pa lahko potem s tem denarjem kupil 47 space shuttlov, pa še bi mu ostalo kar nekaj denarja. Še drugače rečeno: če bi dobi1i težavno in mukotrpno nalogo v naslednjih 39 letih porabiti ves denar, ki ga ima Bill Gates, in si ne bi vzeli niti sekunde počitka, bi morali zapraviti okrog 65 dolarjev na sekundo oziroma 5,63 milijonov na dan.

Zanimive izjave Billa Gatesa:

O vizionarskih lastnostih Billa Gatesa priča nekaj njegovih izjav. Verjetno najbolj znana je tista iz leta 1981, ko je dejal, da je "640 Kb več kot dovolj pomnilnika za vsakogar"! No kakšnih 20 let kasneje se je potrebna količina pomnilnika skoraj 1000-krat povečala!

Na predstavitvi Windows 95 se je Bill pošalil: "Če že ne morete narediti, da bo delalo, potem naj bo vsaj videti v redu!" In res so Microsoftovi programi prijazni in lepi, jim pa zato zanesljivost nekoliko peša. No, pa saj je vsako leto boljše. Škoda le, da se pojavljajo vedno nove napake... Če se še spomnite lanske tožbe nekaterih ameriških zveznih držav proti monopolistični vlogi Microsofta, je Bill pokomentiral svoja dejanja: "Moja inovacija je v tem, da vzamem Netscape in pogledam, kaj so storili, potem to prekopiram in dodam k operacijskemu sistemu."

Osebna izkaznica:

"Obstajajo ljudje, ki ne marajo kapitalizma, in ljudje, ki ne marajo osebnih računalnikov. Vendar pa ni nikogar, ki bi imel rad osebni računalnik in ne bi maral Microsofta," je nekoč izjavil William Henry Gates III., po domače Trey (trojka), kot sta ga zaradi tiste trojice v imenu ljubkovalno klicala starša. Rodil se je 28. oktobra leta 1955 in živel skupaj z dvema sestrama, leto starejšo Kirsti in devet let mlajšo Libby. Starši so ga poslali na zasebno šolo Lakeside v Seattlu, kjer se je s trinajstimi leti prvič srečal z računalniki. Poleg igranja pokra in nore vožnje s hitrimi avtomobili so ostali računalniki njegov edini razvrat med šolanjem tako v Lakesidu kot tudi kasneje na Harvardu. Že v Lakesidu je začel služiti z računalniki, saj je pomagal pri odstranjevanju "hroščev", računalniško izdeloval urnike in elektronsko meril promet. V enajstem razredu, je prijatelju zaupal svojo namero, da bo že pri tridesetih milijonar. Na Harvardu, kamor se je vpisal leta 1973, je izdelal prvi basic program za mikroračunalnike, Čeprav nekateri viri trdijo, da je za ta program bolj zaslužen njegov dolgoletni prijatelj in poslovni partner Paul Allen. Z Allenom sta leta 1975 ustanovila podjetje Microsoft, ki v nasprotju z vulgarnimi interpretacijami Billovih sovražnikov (in teh ni malo) ne pomeni "majhnega" in "mehkega", ampak je okrajšava za "microcomputer software". Leta 1977 je Bill izpeljal prvo izmed uspešnih poslovnih operacij, ki so zaznamova1e njegovo pot k vrhu - s pomočjo zvito sestavljene pogodbe si je od podjetja MITS pridobil zakonito lastništvo nad basicom. Microsoftovi posli so začeli cveteti in Alberquerque v Novi Mehiki, kjer je bil sedež podjetja, je postal preveč bogu za hrbtom. fanuaija 1979 so se preselili v Seattle, naslednje leto pa je prineslo Billov posel stoletja. Obiskali so ga namreč predstavniki IBM, včasih najmogočnejšega računalniškega podjetja, ki pa ga je razmah mikroračunalnikov ujel s hlačami pod koleni. Pri IBM so hoteli na hitro ujeti vlak v svetlo računalniško prihodnost, zato pa so rabili operacijski sistem, s pomočjo katerega naj bi delovali njihovi računalniki. Ker ga sami niso imeli izdelanega, so ponj prišli h Gatesu. Niso vedeli, da tudi ta nima takšnega programa. Je pa imel prijatelja, ki je izdelal nekaj podobnega in je bil voljan to prodati za ušivih 75.000 dolarjev. MS-DOS, kot se je ta sistem imenoval, je bil prvi in najpomembnejši korak, ki je iz Billa naredil najbogatejšega človeka na svetu, njegovo podjetje pa je kasneje podvrgel prvim preiskavam zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. Avgusta leta 1981 so predstavili prvi IBM PC, do konca leta 1983 pa je Microsoft zaslužil več kot 10 milijonov dolarjev samo s prodajo sistema MS-DOS. Billovo podjetje norih računalničarjev, ki niso nikoli nosili ničesar drugega kot kavbojke in majice, delali ponoči in se le redko strigli ali bognedaj umivali, je postajalo ena največjih multinacionalnih korporacij. Sicer je leta 1984 na prvo uradno predstavitev programa za delo s preglednicami Excel prišel še neobrit in neumit, vendar so tudi za večnega pubertetnika, o katerem so govorili, da ne gre nikamor brez svojega prhljaja, prihajala leta, ko je moral dati več na svojo javno podobo. Podobno kot dobrih deset let kasneje, ko je začetni razvoj interneta zbežal mimo Microsofta, je tudi v začetku osemdesetih Bill priznal, da je storil napako, ker se ni takoj začel ukvaijati z aplikacijami. Naslednja leta so prinesla MS-Word, danes najbolj razširjeni računalniški obdelovalec besedil, in seveda - Okna (od verzije 1 do prihajajočih 2000). Zaradi njih se je Gates zapletel v resen sodni spor z Applom, a ker so tudi pri Applu sporni grafični vmesnik, ki naj bi si ga Bill "sposodi1" od njih, pobrali od Xeroxa, je Bill z Okni omrežil cel svet. In ko se je sredi devetdesetih že zdelo, da ga je razvoj interneta prehitel, je udaril z vsemi silami po edini resni konkurenci, Netscapu, saj je v svoj operacijski sistem začel vgrajevati tudi internetski brkljalnik. In če so pri Microsoftu še pred dvema letoma skromno govorili, kako da so le ubogo podjetje za proizvodnjo programske opreme, je danes Microsoft tipična multinacionalna korporacija sodobne ameriške družbe, v kateri je (začenši z Reaganom) država umaknila vse omejitve antimonopolne zakonodaje. Microsoft je danes tudi eden od ogromnih ponudnikov vsebine (MSNBC, Microsoft Network, Slate in Sidewalk, arhiv Bettmann ...) in dostopa do nje (vložili so eno milijardo dolarjev v kabelske sisteme in kupili WEB TV). Kot pravi ugledna revija Nation, je Bill postal tudi priviligirani posrednik informacij, saj pobira odstotek od večine poslov, ki se opravljajo po mreži: od prodaje avtov, koncertnih vstopnic, letalskih kart, do nepremičnin. V nekoč svojega največjega sovražnika Apple Computers pa je vložil 150 milijonov dolarjev in tako leta 1997 postal njegov največji partner. Bill ima dandanašnji ogromno sovražnikov: od ministrstva za pravosodje, ki pravi, da je šlo pri prejšnjem dejanju za nelojalno konkurenco, in ki poskuša omejiti monopolistični položaj Microsofta na trgu, prek ostalih računalniških podjetij, ki se pred to ogromno pijavko počutijo ogrožena, do internetskih deskaijev, ki ga vidijo kot največjo grožnjo internetskim svoboščinam in ki mu posvečajo na ducate "sovražnih strani" na spletnih straneh interneta. Marsikdo ne skriva zlobnih misli, ki spominjajo na nekega funkcionaija IBM, ki je nekoč izjavil, da bi mu nairaie zasadil cepin v glavo. S svojo ženo Melindo, s katero se je poročil prvega januarja 1994 na Havajih, in s 26. aprila 1996 rojeno hčerko Jennifer Katherine živi v več kot 53 milijonov dolarjev vredni sanjski hiši, polni tehnoloških čudes.

Billova Hiška

Na obali jezera Washington si je dal Bill postaviti hiško s 40.000 kvadratnimi metri bivalne površine in 30 garažami. Posebnost so stene narejene iz 2 x 12 metrov velikih barvnih ploskih LCD-monitorjev. V vsaki sobi je računalnik in gostje lahko elektronsko zaklepajo vrata, izbirajo glasbo in TV-program, nastavitve pa si shranijo v centralni računalnik za primer, če še kdaj pridejo na obisk. Do vrha hiše vodi 112 stopnic, glasba, ki ste si jo izbrali, pa spremlja vaše gibanje po hiši (celo ko se utapljate v bazenu).

Hiška je stala 50 milijonov dolarjev, gradili pa so jo štiri leta.