LJOBA JENČE ohranjevalka slovenskega ljudskega spomina
pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pravljičarskih delavnic

1994 je organizirala PRVI MEDNARODNI SIMPOZIJ PRAVLJIČARJEV KOZJAK v Sloveniji

Ljoba Jenče že šestnajsto leto kot svobodna umetnica zbira, raziskuje in predvsem poje in pripoveduje iz slovenskega ljudskega spomina.
Vodi delavnice umetnosti pripovedovanja pravljic in vokalne delavnice za domače kot tudi za udeležence iz tujine ali na mednarodnih festivalih.
Zanjo je značilno, da ljubi naravno akustiko, neposreden stik s poslušalci in da med petje a capella, torej samo z glasom brez spremljave sem in tja vključi preprosto ljudsko zvočilo ali glas kakšne ptice. Sodobnega človeka nagovarja, da bi tenkočutno prisluhnil svoji notranjosti in bogastvu slovenskega ljudskega spomina. Veliko nastopa tako za otroke kot za odrasle, doma in v tujini. Nekaj posebnega je bilo njeno gostovanje na Tibetu in v Nepalu, kjer je uspela naše arhaične pesmi predstaviti na tak način, da so se ji odzvali celo tibetanski menihi s svojo molitvijo. Sicer so ji prisluhnili tudi v Kanadi, Argentini, po Evropi in v Afriki. Najraje pa nastopa doma, saj ji je v posebno veselje, kadar med slovensko publiko začuti, da se med poslušanjem starih pesmi in zgodb v ljudeh zbudi spomin na naše korenine. Kdor ima spomin, ima tudi prihodnost, tako posameznik, kot tudi narod sam.

Živi ob Cerkniškem jezeru, po gimnaziji v Postojni je študirala ekonomijo in je delala v turizmu 5 let. Pri delu je opažala neljube posledice, ki jih turizem povzroča v narodnih parkih, istočasno je odkrila, da med ljudmi na Notranjskem živi še veliko duhovnega bogastva, tako je zapustila svet ekonomije in se podala na pot zbirateljice, pevke in pravljičarke. Na šolanje za naravni glas, oziroma eterični ton se je odpravila v Anglijo, v zadnjem času redno obiskuje ure solo petja, sicer pa je vsa leta skrbno raziskovala način slovenskega ljudskega petja in pripovedovanja med ljudmi.

Letno ima preko 100 nastopov.
Je redna članica Kulturnega društva Folk Slovenija.
Uredila je izdajo glasbene zgoščenke Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II, redno vodi vokalne delavnice.
Pripravlja avtorski vokal k filmu o Cerkniškem jezeru VPK , režija Jasna Hribernik, premiera 2004.
V letu 2004 pripravlja praznovanje 15.-letnice prvega javnega nastopa s Simfoničnim orkestrom Radia Slovenije.
Recital "Pojoči kamenčki" v uredništvu mladinskega programa TV Slovenija, urednik Milan Dekleva.

Diskografija:

• LJOBA JENČE: Ljudska pesem poje v meni (CD/MC samozaložba 1992) ljudske pesmi slovenskih pokrajin s komentarji o izvoru in prevodom v angleščino
• LJOBA JENČE: Zapoj skozi prstan letnih časov (CD samozaložba 2000) ljudske za otroke
• LJOBA JENČE: Srčna moč - Slovenske ljudske skozi praznično leto (CD samozaložba 2001) 60 ljudskih pesmi za otroke in odrasle s posnetki ptic (dr.Tomi Trilar) in atmosferami iz narave (Boris Romih). Potrjeno dodatno učno sredstvo za šole in vrtce
• LJOBA JENČE: Lepote modrosti - Srečanje svetega zvoka Tibeta in starodavne slovenske pesmi, Društvo za podporo Tibetu (SAZAS DPT CD 001)
  

Prisotna tudi na:

• FOLK PREPOROD NA SLOVENSKEM; posnetki s koncertov festivala Druga godba v Ljubljani od leta 1986 do 1997 (CDG 003, Druga godba '98)
• HYPERBOREA CD 1999 - interpretacija z jazz glasbeniki
• Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I, Kulturno društvo Folk Slovenija 2000 (KD FS CD 01)
• Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II, Kulturno društvo Folk Slovenija 2001 (KD FS CD 02)
  

Prof..Jože Faganel, Katedra za odrski govor in umetniško besedo AGRFT v Ljubljani
Petje Ljobe Jenče odlikuje: izvrstna dikcija, ki zagotavlja dobro razumljivost besedila, spoštovanje pravorečnih uresničitev v izbranem organskem govoru in tudi v standardnem govoru; smotrno členjenje besedila z ustreznimi emocionalnimi poudarki; kultiviranost izvedbenega načina, ki spodbuja posnemanje kultivirane izreke – ne glede na izbrano govorno zvrst; celovita interpretacija besedila s finim občutkom za razmerje med detajlom in celoto; uravnoteženost med govorno in glasbeno ravnino; visok umetniški vtis s prisotno osebno noto; preprostost in lahkotnost izvedbe, zaradi katere precejšnja tehnična zahtevnost besedila pri poslušanju ni opazna. Zato je zvočno gradivo dragocen pedagoški prispevek k spodbujanju govorne kulture slovenskega jezika.

Mag.Milka Ajtnik, Zavod za šolstvo Republike Slovenije
Srčna moč je gradivo, ki ga slovenska šola in predvsem glasbeni predmeti že dolgo čakajo. Slovenske ljudske skozi letni krog praznovanj in letnih časov so parada odsevov pestrosti glasbe in običajev slovenskih pokrajin, ki kažejo atmosfero glasbene in besedne govorice. Glasbeni eko–etno projekt podpira medpredmetno povezavo novih učnih načrtov. Pristop k delu je večplasten, izrazito strokoven, v tem pa tudi topel in popoln. Gradivo kar vabi k sprejemanju, k novemu ali ponovnemu spoštovanju izročila, ki se počasi kot pesek med prsti izgublja v splošni globalizaciji. Laserska plošča je pravi izbor za ohranjanje lepot ljudskega spomina. Marec 2001.

Milan Dekleva, slovenski pesnik, urednik otroškega programa na TV Slovenija
"POJOČI KAMENČKI" interpretacije slovenskih ljudskih pesmi v oddaji za otroke na TV Slovenija
V glasu Ljobe Jenče trepeta spomin sveta, a tudi možnost njegove pomladitve in prerojenja. Ljobin pristop k pesmi (ki je vedno inkantacija celote, vsega, kar je ) je ženski v najplemenitejšem pomenu besede: v njem se prepletata materinska skrb in erotični, snubitveni klic. Nagovarjanje pesmi je za avtorico polna odgovornost do fizičnega in metafizičnega; do tistega, kar je minljivo in večno, kar obstaja kot telo, a tudi kot želja, hrepenenje in sanjarija.
Materinska skrb in snubitveni klic torej nista le čustvi, ampak stanje ustvarjalne posvečenosti, v katerem se človekova zavest objame z Drugim, ki ga pričakuje in presega.