Crni panter se pojavi ze v 6.st. pred Kr. na obmocju Luzic, severno od Alp. V Noriku je znan ze od samega zacetka te venetske drzave, ki so jo praslovanski Veneti ustanovili v Vzhodnih Alpah. Znacilen je tudi za kulturo Kotlach, ki se izoblikuje v Karantaniji (8.-11.st.). Crni panter je tudi prvi grb slovenske drzave Karantanije (595-1270).
V predheraldicnem obdobju je znan v izvirnih karantanskih barvah, namrec crni panter na srebrnem scitu, kasneje pa se pojavijo tudi razlicice. Ob pojavu grbov v 12.st., natancneje leta 1163 je izprican na pecatu koroskega vojvode Hermanna Spanheima. Na pecatih nekaterih nepristnih listin se pojavi ze leta 1143. To pomeni, da je bil uveljavljen pred zacetkom krizarskih vojn, ko se na scitih vitezov pojavijo prvi evropski grbi.
Zgodnji srednjeveski prapori so bili prav tako enobarvni, z vec repi na koncu. Eden najbolj znacilnih je francoski Zlati plamen (Oriflamme). Prapor Velike Karantanije, ustanovljene leta 952 ni mogel biti drugacen od drugih evropskih praporov; torej bel prapor s crnim panterjem na sredini (izprican na pecatu iz leta 1160).
Danes splosno znana crno-belo-crna trobojnica je kasnejsa, iz zacetka 13.stoletja.
Z gotovostjo lahko sklepamo o Crnem panterju kot bojnem znaku Karantancev v plasticni obliki na drogu, podobno kot rimski orel. To lahko pomeni ze konec 6. st., ko je Karantanija nasledila rimski in predrimski Norik.