Cerkveni arhivi v zahodni Sloveniji

Marjan Vogrin

Moja naloga v tej kratki predstavitvi je, da Vas seznanim, kje lahko dobite originalne dokumente in knjige, kjer se nahajajo osebni podatki prednikov in kako priti do teh virov.

Zgodovine Koprske škofije Vam ne bom podajal. Za lažje razumevanje pa nekaj osnovnih podatkov ne bo škodovalo!

Ozemlje sedanje Koprske škofije sestavljajo posamezni deli različnih škofij. Severni del škofije je nekoč spadal k goriški nadškofiji. Obsega pa dekanije: Tolmin, Kobarid, Šempeter, Nova Gorica, del Kraške in del sedanje dekanije Idrija-Cerkno.

Iz Ljubljanske škofije je priključena dekanija Postojna in idrijski del dekanije Idrija-Cerkno, ki pa sta med obema svetovnima vojnama spadali pod Goriško nadškofijo.

Dekanija Ilirska Bistrica je spadala pod Reško škofijo.

Del Kraške dekanije ter Dekani in Koper pa so skupaj z ostalimi sestavljali Tržaško-koprsko škofijo.

Vsi ti deli, ki so bili po drugi svetovni vojni priključeni takratni Jugoslaviji, so sestavljali administrature, ki so bile leta 1965 združene v enotno Apostolsko administraturo za Slovensko Primorje s sedežem v Kopru. Samostojna Koprska škofija pa je bila ustanovljena z bulo papeža Pavla VI. »Prioribus saeculi«, ki je bila izdana 17. oktobra leta 1977.

Torej, pred ustanovitvijo administratur so bili sedeži škofij izven današnjega slovenskega ozemlja (Gorica, Trst in Reka). Vsi dokumenti, ki so jih župniki pisali ali pošiljali na škofijo, se nahajajo na sedežih teh škofij. Prepisi matičnih knjig za starejše obdobje so torej od leta 1835 v škofijskih arhivih navedenih škofij. Škofijski arhiv v Kopru (ŠAK) torej ne razpolaga s prepisi matičnih knjig za starejše obdobje za župnije, katerih centri so bili v zgoraj omenjenih škofijskih središčih. Imamo pa prepise za župnije, ki so spadale pod Ljubljansko škofijo. Sicer pa lahko te podatke najdete v knjigi: Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije. Vodnik v treh knjigah je izdala Skupnost arhivov Slovenije leta 1972.

Prav tako so v tem vodniku navedeni podatki od katerega leta naprej posamezne župnije hranijo matične knjige. Podatki so nekoliko starejšega datuma, so pa še vedno uporabni, čeprav niso vedno najbolj natančni.

V pripravi je nov Vodnik po matičnih knjigah Koprske škofije. Težko pa je reči, kdaj bo zagledal luč sveta! Predvidoma bo to prihodnje leto!

Originali matičnih knjig se v Koprski škofiji nahajajo po župnijskih uradih. Za zdaj centralizacija ni predvidena, saj v ŠAK ni na razpolago dovolj prostora, da bi shranili vse originalne knjige. Predvidena je nova preureditev ene od starejših cerkva, ki že dalj časa ni namenjena bogoslužju, pa primanjkuje finančnih sredstev. Upam, da bo do realizacije prišlo v naslednjih letih!

Kako torej priti do originalov?

Potrebno se je obrniti na posameznega župnijskega upravitelja in se dogovoriti za čas in način dela. Župniki imajo namreč tudi druge obveznosti tako, da ne morejo biti na razpolago od jutra do večera! V kolikor pa bi kdo želel delati dalj časa, pa se zadeva lahko uredi tako, da bi bile knjige na razpolago v ŠAK.

Upam, da se bo v kratkem pristopilo tudi k skeniranju vseh matičnih knjig. To bo zahtevno in dolgotrajno delo, ki pa tudi zahteva določena finančna sredstva, katera pa za enkrat niso na razpolago.

V škofiji se najstarejše matične knjige nahajajo v primorskih mestih:

v Izoli (1506), Piranu (1533) in Kopru (1554).

Iz 16. stoletja pa imata matične knjige še Prvačina (1578) in Črniče (1597).

Povzetek

Vse originalne matične knjige hranijo posamezni župnijski uradi. V kolikor je kakšna župnija v soupravi, pa so knjige praviloma tam, kjer je sedež upravitelja. Prav tako so na sedežih župnij »Knjige duš« ali »Status animarum«.

V ŠAK nimamo nobenih originalnih matičnih knjig. Prav tako nimamo prepisov matičnih knjig župnij, ki so v prejšnjih časih spadale pod škofije, ki imajo sedež izven slovenskega teritorija.

»Prepise matičnih knjig je mogoče uporabljati le v primeru, ko so originalne knjige izgubljene ali uničene« (Pravilnik, št. 14). Za osebne podatke velja po novem 80 letna zapora po rojstvu določene osebe (Pravilnik, št. 9)! Za druge spise pa 50 let (Pravilnik, št. 8).

V Vodniku po matičnih knjigah za območje SR Slovenije iz leta 1972 je možno videti, od kdaj posamezne župnije hranijo matične knjige. V pripravi pa je novi Vodnik po matičnih knjigah Koprske škofije, ki bo predvidoma izšel prihodnje leto.

Najstarejše matične knjige se nahajajo v treh primorskih mestih: v Izoli, Piranu in Kopru.