Šest let rodoslovne spletne strani

Dr. Tomaž Pisanski

Spletno stran slovenskega rodoslovja smo nastavili poleti 1995 na strežniku Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Ljubljanske univerze. Stran smo naslovili Genealogy and Heraldry in Slovenia, njen spletni naslov je http://genealogy.ijp.si in je namenjena slovenskemu rodoslovju in grboslovju. Med drugim so nas zanimale možnosti, ki jih ponuja tehnologija interneta, zlasti globalna razpoložljivost in izmenljivost informacij.

Šele s široko razpoložljivostjo računalniških zmogljivosti so lahko tudi ljubitelji začeli s širšimi rodoslovnimi raziskavami. Vsakdo lahko na ta način zlahka obvladuje evidence, ki vsebujejo podatke o tisočih osebah. Pred tem bi bilo kaj takega praktično nemogoče. Zdaj tovrstnih omejitev ni. Pri razširjenem raziskovanju se področje raziskovanja razširi tudi v prostoru. Raziskovalec bo prednike našel ozemeljsko bolj ali manj razstresene. Enako raztreseni so tudi viri, ki se uporabljajo pri raziskovalnem delu. Pred pojavom omenjene tehnologije bi bilo podobno početje možno samo tistim, ki bi razpolagali z neomejenim časom in denarjem. Internet je vse to spremenil. Veliko raziskovalnega dela lahko opravimo kar v domačem udobju, čeprav so podatki na drugem koncu sveta.

Poudarek smo na spletni strani namenili možnosti postaljanja in sprejemanja poizvedb. Izogniti smo se želeli tudi nepotrebnemu ponavljanju tistega, kar je na razpolago že kje drugod. Namesto tega smo izbrali zanimive tuje spletne strani in na našo stran nastavili povezave do njih. Tak primer je slovenski telefonski imenik. Imenik in z njim povezan zemljevid sta izvrstna pomoč pri iskanju priimkov in krajev v Sloveniji. Omenjeni imenik toliko bolj koristi raziskovalcem iz tujine, ki bi radi našli nekdanji dom svojih prednikov. Ravno tako je imenik koristen za vzpostavljanje stikov s sorodniki. Takih povezav bi lahko bilo še več, vendar zaenkrat še niso prirejeni za enostavno uporabo neveščih uporabnikov. Za kaj takega nam manjka prostovoljcev in finančna podpora.

Najbolj koristen pa je internet zato, ker omogoča sinergetske učinke zainteresiranim uporabnikom, katerih področje raziskav se pokriva. Naša stran je namenjena tistim, ki jih zanima rodoslovje, Slovenija in grboslovje. Še posebej je namenjena potomcem nekdanjih slovenskih izseljencev, ki so dom zapuščali pred sto in več leti.

Ko smo se odločali za nastavitev strani, smo se zavedali, da je početje tvegano in odgovorno. Spletna stran hitro postane zastarela in celo neuporabna. Vzdrževanje spletne strani namreč zahteva veliko časa, morda skoraj zaposlitev za nekaj ur tedensko, tega pa zlepa ni nihče pripravljen opravljati v nedogled brez plačila.

Po šestih letih obstoja strani je čas, da se ozremo nazaj in stran ocenimo. Tul ese bom zadržal pri prispevkih posameznih uporabnikov, ostalo analizo bomo opravili kdaj drugič.

Diplomirani matematik Matjaž Završnik je pod vodstvom profesorja Vladimira Batagelja razvil programsko orodje. Imenoval ga je TRUBAR, namenjen pa je izgradnji podatkovne baze z vmesnikom za internet. Ta program in njegov predhodnik z imenom GBOOK (guest-book) sta bila tudi na naši strani takoj uporabljena za več namenov. Najprej smo nameravali odpreti knjigo obiskovalcev (guest book), na kateri bi zbirali predloge za nadaljnjo izgradnjo sistema. 25. avgusta 1995 smo objavili prvo objavo: Tukaj lahko postavljate vprašanja, odgovore in pripombe, ki se nanašajo na slovensko rodoslovje in grboslovje. Oblikovalo se je poglavje, ki smo ga imenovali 'Vprašanja in odgovori' (Q&Ą column). Pričakovali smo vprašanja in odgovore uporabnikov. Dobivali pa smo skoraj izključno vprašanja, odgovorov skoraj ni bilo. Odgovorov je sicer zagotovo bilo precej, vendar niso bila objavljana na strani. Odgovore so tisti, ki so jih vedeli, pošiljali naravnost spraševalcem.

Stran smo v prvih letih dokaj pogosto vzdrževali, zaradi pomanjkanja časa, smo to dokaj zanemarili.

Program TRUBAR je uporabljen tudi poglavju 'Zbirka priimkov' (Name Database), zato vzdrževanje tega poglavja ni potrebno. To poglavje smo nastavili po tem, ko smo v poglavju Vprašanja in odgovori ugotovili, da se večina teh nanaša na priimke. Poglavje 'Zbirka priimkov' je posebej prirejena za poizvedbe po priimkih. V nekaj letih in po nabranih poizvedbah je postalo očitno, da bi lahko marsikaj spremenili in izboljšali, vendar doslej za preureditev še ni bilo časa. Program TRUBAR ne predvideva načina, s katerim bi uporabnik sam spremenil ali umaknil svojo poizvedbo. Razmišljamo, da bi program TRUBAR nadomestili z enim od profesionalnih orodij, ki jih danes ponuja trg.

Spremljali smo izvor poizvedb na naših poglavjih. Naslednja tabela prikazuje pogostost obiskov po državah, od koder so poizvedbe prihajale. Nekoliko nas je presenetilo, ko smo videli, da je iz naših sosednjih držav razmeroma malo poizvedb: iz Avstrije 8, Hrvatske 4, Italije 3 in nobene iz Madžarske. Delno lahko to razložimo z oviro zaradi jezika. Največ poizvedb je prišlo iz angleško govorečega sveta. Očitno rubrika za poizvedbe najbolj koristi tistim, ki so zelo daleč od Slovenije.

ZDA 504 Brazilija 5 Uruguay 2 ZAE 1
Slovenija 163 Hrvatska 4 Belgija 1 EU 1
Australija 43 Švedska 4 Češka 1 neznano 258
Kanada 23 ZK 4 Danska 1
Argentina 18 Čile 3 Mauritius 1
Nemčija 9 Italija 3 Nikaragua 1
Švica 9 Nova Zelandija 3 Paragvaj 1
Avtrija 8 Polajska 3 Peru 1
Francija 8 Jugoslavija 3 Španija 1
Nizozemska 7 Norveška 2 Tajska 1
SD 1
WY 1
USA 121

Takoj tudi opazimo, da je polovica vseh poizvedb prišla iz ZDA. Zanimalo nas je še, iz katerih zveznih držav so bili. Našteli smo 42 držav, za 121 poizvedb pa izvor ni znan, zato sklepamo, da je bil obisk iz ZDA še precej večji. Presenetilo nas je tudi to, da so poizvedbe iz Kalifornije pogostejše kot iz Ohia.

CA 43 CO 14 OR 5 AL 1 SD 1
OH 39 VA 12 CT 3 HI 1 WY 1
IL 33 IN 11 KY 3 IA 1 USA 121
NY 23 MI 11 MT 3 ID 1
WA 21 MO 9 TN 3 LA 1
WI 21 NJ 9 WV 3 MD 1
PA 19 NC 8 GA 2 ND 1
TX 19 UT 8 MA 2 NH 1
FL 16 AZ 6 NV 2 OK 1
MN 16 KS 5 SC 2 RI 1

Če poizvedbe merimo še po kontinentih, vidimo, da vodi Severna Amerika, sledi Evropa, tej pa Avstralija in Nova Zelandija.

Poizvedbe smo analizirali tudi glede an poizvedovano obdobje. Od vseh poizvedb, teh je bilo 1175, jih 231 ni bilo datumsko opredeljenih. Spodaj je prikazano, v katero obdobje so bile usmerjene poizvedbe. Vrhovi za leta 1700, 1800, 1900 in 2000 so posledica napak pri vnašanju.

Kljub temu je očitno, da je bilo največ poizvedb usmerjenih na obdobje okrog leta 1880. Za to se ponujajo dve razlagi. Prvi je najbrž ta, da današnjim raziskovalcem , ki so največkrat ljudje v zrelih letih, pri rodoslovnih raziskavah navadno začne zmanjkovati podatkov prav za to obdobje.

Druga razlaga pa je v tem, da je največji val izseljenstva zajel tisto populacijo, ki je bila rojena okrog leta 1880.

Kasneje so se pojavile številne druge spletne strani, ki so se bolj ali manj dotikale slovenskega rodoslovja. Na nekatere od njih je pripravljena povezava z naše glavne strani, iz teh strani pa so možne še mnoge druge povezave. Na tem mestu pa je treba posebej omeniti stran, ki jo je leta 1997 v slovenskem jeziku postavil mag. Janez Toplišek. Osnovni parametri te strani so naslednji:

URL: http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/rod.htm

Začeta: 2. 1. 1997

Jezik: slovenski

Vzdrževalec: Janez Toplišek (janez.toplisek@ki.si)

Vsebina:

1. Slovensko rodoslovno društvo (Slovenian Genealogy Society)

2. Viri rodoslovnih podatkov (Sources of Genealogical Data))

3. Metode in pripomočki pri rodoslovnem delu (Genealogical Methods and Tools)

4. Zbirka rodovnikov (Collection of Pedigrees)

 

CA 43 CO 14 OR 5 AL 1
OH 39 VA 12 CT 3 HI 1
IL 33 IN 11 KY 3 IA 1
NY 23 MI 11 MT 3 ID 1
WA 21 MO 9 TN 3 LA 1
WI 21 NJ 9 WV 3 MD 1
PA 19 NC 8 GA 2 ND 1
TX 19 UT 8 MA 2 NH 1
FL 16 AZ 6 NV 2 OK 1
MN 16 KS 5 SC 2 RI 1