Slovenian Genealogy Society International, Inc.,

Organizacija in zaloge

Albert Peterlin

Organiziranost

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1987 z namenom, da pomaga posameznikom, ki raziskujejo svoje slovensko poreklo. Društvo deluje z lastnimi močmi in je neprofitno.

Članom pomagamo zlasti z:

Možnostjo uporabe zbranih informacij

Vodenje pregleda nad viri informacij

Omogočanje izmenjave med raziskovalci

Spremljanje njihovega dela

Društvo ima tri temeljne namene:

Združevati potomce slovenskih prednikov z namenom, da si pri raziskavah pomagajo, zlasti z izmenjavo informacij in izkušenj

Vzpostaviti način in postopke za izmenjavo informacij

Vzdrževati informacijsko bazo in zagotavljati dostopnost zbranih informacij

Združenje

Oktobra 2000 se je društvo preoblikovalo v združenje društev in s tem zagotovilo bolj trajno zgradbo in aktivnosti. 2. 3. 2001 je prejelo odločbo davčnega urada, da ni davčni zavezanec. Donatorji lahko svoje podpore obračunajo pri davčni napovedi.

Skupino prostovoljnih društvenih funkcionarjev sestavljajo

Al Peterlin, predsednik

John Leskovec, odgovoren za članstvo

Ed Repic, koordinator projektov

Ed Kucler, marketing in pridobivanje podpore

George Plautz, skrbnik spletne strani

in vodje podružnic

Podružnice

SGSI trenutno sestavljajo naslednje podružnice:

7 podružnic za države: Colorado, Florida, Illinois, Indiana, Ohio, Pennsylvania and Texas

5 regijskih podružnic: Lake Superior, Mid-Continental States, Metropolitan, Pacific Northwest and Western States

4 mednarodne podružnice: Australia, Brazil, Canada: British Columbia, Canada: Ontario

Internet

SGSI vzdržuje dve spletni strani:

1. FEEFHS, na tej je več naslovov, med temi sta:

http://feefhs.org/slovenia/frg-sgsi.html

http://feefhs.org/slovenia/indexsi.html

Na teh straneh se zbirajo številne datoteke, prevodi, spiski in indeksi, časopisi…

2. http://www.slovenaiangenealogy.org

Na tej strani objavljamo informacije o društvu, članstvu, podružnicah, tekočih aktivnostih… Nekateri elementi so dostopni samo članom. Tak je dostop do časopisa The Linden Tree, ki izhaja četrtletno. Tu so tudi dosedanje številke časopisa, nekateri spiski, rodoslovni pripomočki in prevodi.

Društvene zaloge

Največja vrednota so seveda ljudje. Prostovoljci opravijo skoraj povsem samostojno mnogo koristnega dela. Edino plačilo je zadovoljstvo nad opravljenim delom.

Člani nenehno dodajajo večje in manjše zbirke, knjige, časopise, fotografije in spominke. Večino tega hranimo v knjižnici, nekaj posredujemo drugim društvom, če ugotovimo, da jih lahko bolje uporabijo in hranijo.

V knjižnici imamo različne koledarje, atlase, slovarje, telefonske imenike, revije kot npr. Slovenia, Rodna gruda, Novi svet, cerkvene kronike in jubilejne zbornike, fotografije, note, glasbene in video posnetke, vodnike, adresarje, knjige in podobno. Posebej omenjam nekatere zadnje pridobitve: Jurčičev Deseti brat v prevodu Walterja Isteniča, Slovenci v Clevelandu dr. Matjaža Klemenčiča in Vodnik po fondih in zbirkah Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.

Spiski in indeksi

Najvažnejši indeks je v obliki kartonov. Vsakdo je povabljen, da za vsako svojo raziskano osebo posreduje po en karton, ki vsebuje ime, datum in kraj rojstva, poroke in smrti z navedbo staršev, sorojencev in otrok. Te kartone nameravamo prenesti v digitalno obliko.

Za primer drugega spiska navajam osmrtnice iz kraja Forest City. Spisek je bil narejen leta 1995 in bi bil že potreben dopolnitev.

Zanimiv je spisek imen, ki so bila objavljana v številnih publikacijah kot so jubilejni zborniki. Dolga leta sta jih sestavljala Mary Lou Davison in njen soprog Jim. Objavljam pregled prvih treh snopičev, kakršnih je zdaj že 14.

Snopič I 27 knjig končano izšlo dostopno online

Snopič II 27 knjig končano izšlo dostopno online

Snopič III 27 knjig končano

Naše potrebe

V organizaciji, kjer vse delo opravijo prostovoljci, potreb nikoli ne zmanjka. Nenehno pozivamo, da nam posamezniki izročajo knjige, dokumente, fotografije in ostalo blago, ki se nanaša na Slovenijo ali na osebe s slovenskim poreklom. Vsega tega nikoli ne more biit dovolj. Za vse to pa so spet potrebni prostovoljci, ki so pripravljeni zbirati, urejati, vnašati, pripravljati spiske, izdelovati kopije. Pomagati je treba tudi podružnicam, pridobivati finančna sredstva, voditi knjigovodstvo in še marsikaj. Prostovoljce rabimo tudi zato, da odkrivamo nove priložnosti ali take, ki lahko svetujejo, da dosedanje delo opravimo hitreje in bolj učinkovito. Vedno pa potrebujemo prevajalce, teh nam najbolj manjka.

Vzorčni primer

Za primer bom nekoliko pobliže predstavil projekt Novi svet. Revijo zbiramo od leta 1990. V njej nam je posebej zanimiva rubrika 'Slovenski pionirji'. V njej se je do sedaj nabralo 2500 življenjepisnih skic v slovenskem jeziku. Spoznali smo, da so ti opisi vsem razumljivi samo, če so prevedeni. Za primer podajam dva originalna zapisa, katera je Jerry Storzic že prevedel.

Primer iz revije Novi svet, oktober 1945, strani 245-247

NAROČNIKI:

DRUŽINA FRANK in APOLONIA GOVEK. – G. Frank Govek (p.d. Brjakov) je doma iz vasi Trnovec, fara Rečica v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1899. Njegova žena Apolonija, rojena Melavec, je pa doma iz vasi Brdo, fara Rečica v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriko je prišla leta 1901 in poročila sta se istega leta 1901 v Livingstone, Montana. Rodili so se jima 4 sinovi in 3 hčere. G. Govek je prišel najprvo v Indianapolis, Ind. Bil je tam 3 mesece. Potem je šel v Montano v mesto Aldrich, kjer je bil 2 leti. Iz Montane je šel v Sheboygan, Wis., kjer je bil 12 let. Leta 1913 si je kupil na Willardu zemljo, iz katere je kakor drugi naredil lepo farmo.

DRUŽINA JOHN in MARY GREGORICH – G. John Gregorich (p.d. Skrbanov), je doma iz Vavpčje vasi, fara Semič na Belokranjskem. V Ameriko je prišel leta 1899. Njegova žena Mary, rojena Petrič, je pa doma iz vasi Mladica, fara Semič na Belokranjskem. V Ameriko je prišla leta 1907. Poročila sta se leta 1905 v Semiču pri sv. Štefanu. Rodilo se je jima 5 sinov in 2 hčere. 1 sin je umrl. G. Gregorich je prišel najprvo v Bernard, Jackson County v Iowa. G. Gregorich je eden najbolj imovitih posestnikov willardske naselbine. Ves čas njegovega bivanja v Ameriki se peča s farmarstvom razen nekaj časa, ko se je podal v staro domovino, a se je zopet vrnil. Danes lastuje obsežno farmo in iste je preskrbel tudi svojim trem starejšim sinovom, dočim najmlajšega hrani doma za prestolonaslednika.

To sta dva od mnogih prevedenih. Več kot 2000 pa jih na prevod še čaka. Vabim prostovoljce.