Arhivi ameriških priseljencev

Albert Peterlin

 

V Ameriki smo se že privadili razmeram pri delu z arhivskimi dokumenti. Zavedamo se obsežnosti arhivskih zbirk in vemo, da so shranjene na različnih mestih. Raziskovanje je pogosto podobno plovbi v neznanih morjih. Vemo tudi, da je za začetek raziskovanja odločilnega pomena vedeti, od kod so naši predniki pripluli ali, še bolje, od kod so bili doma.

Premalokrat pride do tega, da bi svoje rodoslovne raziskave opravljali skupaj s svojimi evropskimi sorodniki in jim posredovali podatke o njihovih ameriških sorodnikih, ki so se razpršili po obsežnem neznanem ozemlju. Raziskovalec iz tujine bi se moral najprej seznaniti z organiziranostjo ameriških arhivov. Razumeti mora sistem nacionalnih, državnih, občinskih in lokalnih arhivov, od katerih ima vsak svoje pristojnosti. Upravni razdelitvi je prilagojena tudi zakonodaja, kar ima za posledico različno evidentiranje in arhiviranje dogodkov. Priseljenci so navadno prihajali iz dežel, kjer je državna uprava imela dolgo tradicijo in zakonitosti. V novem okolju so se priseljenci pogosto znašli v okoliščinah, ki so dopuščale nekaj več možnosti za 'izginotje'.

Vseeno pa je bila večina priseljencev ob prihodu v Združene države skrbno evidentirana v eni ali dveh ustanovah. Največ teh zapisov hrani Državni arhiv (National Archives and Records Administration - NARA). Tu je na mikrofilmih zbranih na tisoče zapisov o priseljencih. Mikrofilmske zapise lahko naročnik kupi ali zahteva, da mu kopije pošljejo po pošti. V zadnjem času pa so se vrata še bolj na stežaj odprla s pomočjo interneta. S pomočjo iskalnih pripomočkov kot so YAHOO in GOOGLE ni težko najti strani arhiva (NARA) in pregledovati obsežnih spiskov arhivskega gradiva in naročiti kopijo mikrofilma. Iste zapise se lahko išče in naroča tudi v arhivih Družbe za družinske raziskave, ki deluje v okviru mormonske cerkve in ima svoje poslovalnice v vseh večjih svetovnih mestih.

Omenil sem, da je raziskovalno delo olajšano, če raziskovalec ve za ime ladje in datum potovanja za svojega sorodnika. Evropski raziskovalec teh podatkov navadno nima. Še manj mu je znana pot iskane osebe v ZDA. Po drugi strani pa je tudi znano, da je večina evropskih priseljencev v ZDA prišla prek pristanišča v New Yorku. Po določenem času so se od tam napotili v različne kraje v ZDA, največkrat so bile to države Pensilvanija, Ohio, Colorado in California.

Kako naj se torej Evropejec loti raziskave v ZDA? Danes je najenostavnejša pot z uporabo interneta. Tam je na voljo telefonski imenik, ki je za začetek dober pripomoček vsaj za orientacijo. Na internetu se lahko poslužimo tudi sistemov iskanja oseb (People Search), ki nam postrežejo z obsežnimi po abecedi razvrščenih spiski oseb. Če so ti spiski preobsežni, jih lahko nadalje omejimo na posamezne države in mesta. Ti pripomočki so se pogosto izkazali za zelo koristne in jih ne smemo podcenjevati.

So pa še druga zelo koristna orodja, s katerimi si pri raziskavah pomagamo. Tak je spisek umrlih zavarovancev (Social Security Death Index). Ta je dostopen prek spletnih strani, ki jih vzdržuje firma Ancestry ali Družba za družinske raziskave. Do njih spet pridete prek iskalnih sistemov kot je GOOGLE. Dva druga iskalna sistemu, ki sem ju sam s pridom uporabljal sta vivismo.com in wisenut.com. Slednja sta dober pripomoček tudi zato, ker najdene spletne strani grupirata po vsebinskih sklopih.

Za Evropejca je torej pomembno, da ugotovi, v katerem kraju v ZDA je priseljenec živel. Tam bo nadaljeval z iskanjem po lokalnih arhivih, kjer bo največkrat našel naturalizacijsko dokumentacijo. Naslovi sodnijskih arhivov, ki hranijo tovrstno dokumentacijo so objavljeni v knjigi z naslovom The Source, ki sta jo izdala Arlene Eakle in Johni Cerny. Vsebina knjige je zdaj izšla tudi na cederomu. Knjigo in cederom lahko naročite po internetu.

Ravno tako pomembni so vodniki po zbirkah Družbe za družinske raziskave, ki hrani največje zbirke rodoslovnih podatkov.

Če svojega sorodnika niste našli v dokumentaciji o naturalizaciji, lahko poskusite še v arhivih prve svetovne vojne, ki jih hrani the National Archives and Records Service, 1559 St Joseph Av, East Point, Gad 30344. Spet boste morali vedeti ime in naslov iskane osebe.

Raziskave pogosto niso lahko delo. Početje je včasih podobno iskanju igle v kopici sena. Vendar je vse več podatkov dosegljivih prek interneta. Med tovrstnimi zbirkami bi predvsem opozoril na spletno stran o priseljencih, ki so v ZDA prišli prek Ellis Islanda. Do te evidence boste spet prišli prek GOOGLE sistema za iskanje, če za iskani pojem vtipkate Ellis Island. Rezultat iskanja bo spletna stran z naslovom www.ellisisland.org . To spletno stran boste verjetno uporabili za iskanje vseh ameriških sorodnikov.

Znano pa je, da noben uspeh pri rodoslovnih raziskavah ni dosežen na hitro. Treba je biti vztrajen, sistematičen, domiselen in izkušen. Na omenjenih spletnih straneh, kjer je mogoče poizvedovati o priseljenskih evidencah Ellis Islanda, sem vnesel priimek Peterlin in dobil 111 zadetkov. Za ta priimek sem že vedel ime svojega prednika Jožefa Peterlina, ki je v ZDA pripotoval leta 1907, ko je bil star 20 let. Vedel sem tudi, da je približno v istem času prišel tudi njegov brat Franc. Med 111 Peterlini nisem našel niti deda Jožefa, niti njegovega brata. Našel sem sicer 6 Jožefov. Nekateri so bili zapisani kot Josip, drugi Jozef, pri nobenem od njih pa ni bilo leto prihoda 1907 razen pri enem, ki pa ni bil iz Komende, temveč iz Kočevja. Kljub neuspešni poizvedbi v tem spisku pa me zdaj čaka naloga, da raziščem poreklo in morebitno sorodstvo z ostalimi najdenimi Peterlini.

Za mojega deda sem sicer vedel naslov bivališča in prek tega ni bilo težko najti njegove naturalizacijske dokumente, iz teh pa napotilo na spisek ladijskih potnikov, ki sem ga našel v državnem arhivu v Washingtonu.

Priimek moje babice je bil Jerin. V evidenci Ellis Island sem našel 22 Jerinov. Vpisi za njenega brata Franca so se ujemali z mojimi. Na dnu spiska pa sem našel Terezijo Jerin. Zapis je navajal Theresia Jerin, Tobrace, Austria, 1908. Našel sem pravo osebo, in me ni posebno motilo, ker je bilo ime kraja napisano napačno – Tobrace namesto Sobrače.

Iz omenjenih primerov je razvidno, da mora biti raziskovalec pri svojem delu zelo previden in izkušen. Pripravljen mora biti na pogoste površne in napačne zapise. V mojem primeru je šlo za zamenjavo črk T in S. Poskusiti je treba iskati še po drugih možnih zapisih imen in priimkov, katerih izgovarjavo je mogoče zapisati na več različnih načinov.

Za raziskavo torej najbolj priporočam tri spletne datoteke in dva omenjena arhiva. Na spletnih straneh priporočam zlasti evidence Ellis Islanda, indeksa umrlih zavarovancev in telefonski imenik.

Na koncu vas vabim, da se pri svojem delu povežete tudi z našim rodoslovnim društvom - Slovenian Genealogy Society International, Inc. Radi vam bomo pomagali. Enako se mi obrnemo na Slovensko rodoslovno društvo, kadar rabimo pomoč pri raziskovalnem delu v Sloveniji. Tudi nas najdete na spletnih straneh. Lahko pa se obrnete na nas tudi pisno na naslov SGSI, 52 Old Farm Road, Camp Hill, Pa 17011, USA.