Pozdravni nagovor

Elisabeth Nick

Predsednica Kočevarskega zgodovinskega in rodoslovnega društva

Zares smo veseli, da sodelujemo na prvi slovenski mednarodni rodoslovni konferenci. V imenu društva (GHGA) prenašam pozdrave funkcionarjev in članov. Zares smo ponosni, da sodelujemo pri tem zgodovinskem dogodku. Zahvaljujemo se obema organizatorjema, Alu Peterlinu in Petru Hawlini. Do konference v Sloveniji je prišlo zaradi njunih prizadevanj.

Rodoslovje razumemo kot zgodovino prednikov in potomcev. Raziskujemo povezave sedanjosti s preteklostjo. Iščemo imena, kraje in druge podatke o prednikih. Konferenca je dobra priložnost, da predstavimo svoje vedenje o prednikih, ki so živeli v Sloveniji, mnogi pa so se odselili v Severno Ameriko. Člani se osredotočamo na svoje prednike – Kočevarje, nemško etnično skupino, ki je v Sloveniji živela od leta 1330 do 1941. Nekateri naši člani so bili rojeni tu, v slovenskih vaseh. Nekateri imajo tu še vedno svoje sorodnike.

Kočevarji so živeli v Kočevski pokrajini, južno-osrednjem delu današnje Slovenije, ki je še danes znana kot Kočevsko. Središče področja je Kočevje, v nemškem zapisu Gottschee. Naše društvo smo ustanovili z namenom, da ohranjamo kočevsko zgodovino, kulturo in rodoslovje.

Danes predstavljam kratko zgodovino naše organiziranosti in možnosti za rodoslovne raziskave.

Društvo je začelo delovati leta 1992, ko se nas je sedemnajst zbralo v Salt Lake City. Vsi smo bili naročniki časopisa Kočevsko drevo (The Gottsheer Tree). Sama sem začela izdajati časopis leta 1987, ko sem ugotovila, da sta se oba starša mojih staršev priselila v Kansas City v ZDA v prvih letih 20. stoletja. Prišla naj bi iz kraja, ki mi je bil povsem neznan – Gottschee. Prebrala sem ga v potrdilu o dedovi smrti. S tem se je začelo moje rodoslovno raziskovanje. Kmalu sem začela izdajati časopis, s katerim sem želela razširjati posredovati izkušnje, ki so potrebne pri raziskovanje svojih kočevskih prednikov in informacije o Kočevskem. Pri tem sem kmalu ugotovila, da je velik del informacij o Kočevarjih presnet na mikrofilm. Takoj po ustanovitvi našega društva, ko smo raziskovali rojstne in poročne zapise o naših prednikih, so se raziskave začele hitreje razvijati in pokazala se je potreba po organiziranem delu.

Leto kasneje smo v tej majhni skupini našli funkcionarje, pripravili statut in načrt dela. Danes društvo šteje 485 članov. Dobivamo se enkrat letno v različnih mestih v ZDA. Izdajamo četrtletnik Kočevsko drevo (The Gottscheer Tree) in občasno obvestila Kočevska zveza (The Gottscheer Connection). Leta 1996 in 1999 smo obiskali Slovenijo in iskali vasi, kjer so živeli naši predniki. Slovenijo smo spoznali kot lepo deželo in srečevali prijazne ljudi, pripravljene pomagati pri naših raziskavah.

Raziskovalcem smo za pomoč pri njihovem delu pripravili spletno stran. Pomembne dokumente prevajamo v angleški jezik, objavljamo zapise o porokah, izdajamo zgodovinske knjige, zemljevid Kočevske, slovar krajevnih imen v slovenskem in nemškem jeziku. Zbiramo prikaze prednikov naših članov. Pridruženi smo v Zvezo vzhodnoevropskih rodoslovnih društev; nekateri naši člani so včlanjeni tudi v Slovenian Genealogy Society v ZDA. Stike vzdržujemo z dvema skupinama Kočevarjev v Sloveniji. Obe deželi smo poskušali zbližati tudi s tem, da smo na naša srečanja povabili predavatelje iz Slovenije. Pred tremi leti nam je predaval dr. Mitja Ferenc in pred nekaj meseci dr. Stanislav Južnič na naši letni skupščini.

Danes se zahvaljujemo Alu Peterlinu in Petru Hawlini, ki sta pripravila to prvo mednarodno konferenco. Prepričana sem, da se bomo vsi udeleženci razšli z zavestjo, da smo pomagali graditi mostove med nami, mostove, ki jih tako zelo rabimo pri naših rodoslovnih raziskavah.